Ćœe kar nekaj Äasa je znano, da imajo podnebne spremembe in onesnaĆŸen zrak zelo negativen vpliv na naĆĄe zdravje. Vendar pa se je pri tem veÄinoma izpostavljal vpliv na fiziÄno zdravje, na primer na dihala. Zdaj pa so se raziskovalci z inĆĄtituta v Massachusettsu, ki jih je vodil dr. Nick Obradovich, odloÄili, da raziĆĄÄejo, ali obstaja tudi povezava med podnebnimi spremembami in duĆĄevnim zdravjem prebivalstva âŠ
V raziskavo vkljuÄena veÄ kot 2 milijona AmeriÄanov
Izsledki omenjene raziskave so bili objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Ć lo je za zelo obseĆŸno raziskavo, v katero sta bila vkljuÄena veÄ kot 2 milijona prebivalcev in prebivalk ZdruĆŸenih drĆŸav Amerike. Raziskovalci so primerjali predvsem podatke o vremenskih spremembah v zadnjih 10 letih in podatke o duĆĄevnem zdravju prebivalstva (raven stresa v ĆŸivljenju posameznikov, pogostost depresije, Äustvenih stisk ipd.).
ProblematiÄne predvsem zelo visoke temperature in dolgotrajno deĆŸevje
Izkazalo se je, da se skupaj s poviĆĄevanjem temperature poveÄuje tudi nevarnost za teĆŸave z duĆĄevnim zdravjem. Ć e posebej problematiÄne so temperature, viĆĄje od 30 stopinj Celzija. Poleg tega pa se tveganje za psihiÄne teĆŸave poveÄuje tudi v primeru dolgotrajnejĆĄega deĆŸevja. Med drugim lahko omenjeni vremenski dejavniki poveÄujejo celo nevarnost za samomor.
NajveÄji vpliv podnebnih spremembe na duĆĄevno zdravje revnejĆĄih ĆŸensk
Raziskovalci so sicer poudarili, da lahko teĆŸave z duĆĄevnim zdravjem doletijo praktiÄno vsakogar, vendar pa je pri doloÄenih skupinah to tveganje ĆĄe posebej visoko. Podnebne spremembe naj bi imele tako na primer v povpreÄju precej veÄji vpliv na duĆĄevno zdravje prebivalstva z niĆŸjimi dohodki. Hkrati pa so ĆŸenske precej bolj ogroĆŸene od moĆĄkih. Ćœenske s slabĆĄim ekonomskim statusom so torej v tem primeru najbolj ogroĆŸena skupina.