Menopavza je čas, ko pri ženski nastopi trajna izguba menstruacije. Opredeljena je kot konec reproduktivnih let, in kot čas, ko ženska preneha biti plodna. Običajno se zgodi za ženske v povprečni starosti 51 let. Menopavza pomeni postopno naravno prenehanje delovanja jajčnikov in s tem zmanjšana tvorba hormonov. Vse to je menopavza v grobem opisu, v resnici pa se za besedo menopavza skriva mnogo več. Žal je to dandanes še vedno tabu tema, a menopavza za ženske pogosto pomeni težko obdobje, o katerem se ne govori. Ženske se v tem obdobju soočajo z oblivi vročine. Pogosta je nespečnost in nočno znojenje, vrtoglavica in glavoboli. Ženske občutijo utrujenost, motnje razpoloženja in mnoge druge simptome.


Menopavza

Za znanstvenike je iz biološkega zornega kota zanimivo dejstvo, da ženske po koncu plodne dobe živijo še vrsto let, v nasprotju z večino drugih bitij, tudi primatov, ki so sposobne razmnoževanja, dokler ne umrejo. Pravzaprav je podaljšana življenjska doba po razmnoževanju nekoliko redka in skrivnostna, zato so jo znanstveniki poskušali razložiti. Zakaj torej človeške samice – skupaj z nekaterimi vrstami kitov (orkami, kratkoplavutimi mrkimi pliskavkami, belugami in narvali) – živijo še toliko časa tudi po koncu plodnosti? Odgovor se lahko skriva v naši evoluciji in s tem se tudi ustavi stereotipe, ki prihajajo s koncem naših reproduktivnih let.

Zakaj je menopavza prejela toliko negativnih predznakov

Dandanes je menopavza zaradi prej omenjenih in neomenjenih simptomov že tako ali tako težko obdobje za večino žensk, skozi zgodovino pa so številni moški menopavzo označili za nekaj zelo slabega, trdili so celo, da ženska, ki ni več plodna, izgubi svojo poglavitno vlogo in kot taka ni uporabna. Med ženskami, ki imajo skozi menopavzo toliko težav, in moškimi, ki imajo kaj povedati o tem, se je treba vprašati, zakaj se menopavza sploh zgodi.

Hormonske spremembe, ki se zgodijo med menopavzo

Pomembno je vedeti, kaj točno se zgodi med menopavzo. Deklice se rodijo s približno enim do dvema milijonoma jajčec, kar pomeni, da so vsa jajčeca, ki jih bo imela kdaj v življenju, že v maternici. Do trenutka, ko se začne menstruacija, jih ostane le še nekaj sto tisoč, za ovulacijo pa jih bo v življenju sproščenih le približno 300. Z leti se količina in kakovost jajčec zmanjšujeta, in ko se nivo estrogena v telesu naravno zmanjšuje, se s tem tudi zmožnost zanositve. Spremembe estrogena v telesu med staranjem lahko onemogočijo menstruacijo in zanositev. Prehod v menopavzo lahko traja leta, saj telo ne preneha proizvajati estrogena kar čez noč. Pogosta napačna misel je, da ženske ostanejo plodne do menopavze – veliko žensk ne more zanositi že po 40. letu, medtem ko je prehod v menopavzo dokončen nekje okoli 50. leta.


Kot stranska opomba; ženske niso edine – tudi moški s starostjo doživljajo spremembe hormonov. Nivo testosterona pri moških začne padati pri 30-ih in letno upada do 2 odstotka. Nizek nivo testosterona lahko povzroči, da se moški počutijo utrujene, šibke in imajo več telesne maščobe. To je pogosto opisano kot “andropavza” ali “moška menopavza”, vendar je uporaba besede menopavza v tem kontekstu napačna, saj se ženska menopavza izrazito razlikuje. Obstaja več hipotez, zakaj človeške samice po koncu svojega reproduktivnega leta živijo tako dolgo. Ena izmed teh fascinantnih hipotez je ‘babičina hipoteza.’

Ženska menopavza

Babičina hipoteza

Antropologinja z univerze v ameriški državi Utah, prof. Kristen Hawkes, je oblikovala izraz »babičina hipoteza«, saj naj bi bile prav babice ključ do razumevanja menopavze. Hipoteza babice trdi, da so ženske v menopavzi ohranile celostno vlogo v družbah lovcev in nabiralcev. Raziskave kažejo, da so bile te ženske mojstrice prehrane in so pomagale zagotoviti dovolj hrane za celotno pleme, vključno z njihovimi otroki in vnuki. Ta preprosta, a osrednja vloga je samici v menopavzi omogočila, da je prispevala k preživetju svojih potomcev. Raziskave tudi kažejo, da so ženske v menopavzi skrbele za svoje vnuke, da bi hčerkam zagotovile dovolj priložnosti, da bi nabrale hrano za svoje družine. Vendar se je vloga “babic” v družbi lovcev in nabiralcev raztezala od zbiranja hrane in otroškega varstva pa vse do raznih opravil. Ne glede na to raziskave zaključujejo, da so bile babice družbi “skoraj vsesplošno koristne”.

Življenje bližje babici je hčerkam omogočilo več otrok, kar je povečalo njihove rodove in omogočilo babici, da je skrbela za otroke in povečala možnosti za preživetje vseh. Vse to bi lahko samo pomenilo, da so naš obstoj omogočile naše babice.

Menopavza je prav tako začetek, kolikor je konec

Susan P. Mattern v svoji knjigi Slow Moon Climbs pravi, da je negativen pogled na menopavzo v luči problematičnih simptomov, nedavni pojav, saj so skozi večino človeške zgodovine menopavzo obravnavali kot običajno življenjsko obdobje. Ali menopavza sploh potrebuje razlago? In ali je res usoda ženske ta, da skrbi za otroke in opravlja domača opravila do dneva, ko umre? Seveda ne. Resnica je, da se s starostjo vsi počutimo negotove, in če spreminjanje hormonov v obdobju najstništva niso bili dovolj, bomo s starostjo doživljali postopno spremembo hormonov, ki bo v mnogih pogledih še bolj grozljiva. Ne glede na to, ali ti prehodi služijo kot opomin na našo minljivost ali le vplivajo na naše vsakdanje življenje zaradi bolj neposrednih sprememb, ki jih prinašajo, menopavza še zdaleč ne pomeni konca. Menopavza je lahko izziv in priložnost za osebno rast, za mnoge ženske pa je tudi čas, ko svoje znanje in energijo namenijo svojim potomcem.


Preberite tudi: Neustrašne ženske se spopadajo z menopavzo s plavanjem v ledeno mrzli vodi

VEČ VSEBIN: