Čustveno izsiljevanje je oblika komunikacije, ki jo je zagotovo vsak že kdaj izkusil. Spoznajte, kako čustveno izsiljevanje prepoznati in kako ga učinkovito ustaviti.

Čustveno izsiljevanje

Zgodba iz prakse

Pred časom je k meni prišla gospa v zgodnjih tridesetih letih. Imenovali jo bomo Natalija. To ime je izmišljeno. Prav tako so nekateri njeni podatki prirejeni, da s tem zaščitim njeno zasebnost. Natalija je bila poročena in imela je dva otroka. V psihoterapijo je prišla zaradi napornega odnosa z mamo. Ko je bila Natalija še otrok in kasneje najstnica, je njena mama trpela za depresijo. Nataliji je oče tako vedno govoril, da mame ne sme vznemirjati in ji mora vedno pomagati. Natalijo je kot otroka zelo skrbelo, kako se mama počuti. Če je videla, da mami ni dobro, je storila, kar je le lahko, da bi jo spravila v boljšo voljo.

Ko je prišla k meni v psihoterapijo, je dejala, da jo močno bremeni, ker mama še vedno pričakuje, da ji bo vedno na voljo in da jo bo dala na prvo mesto. Mama jo pokliče nekajkrat na dan in pričakuje, da bo vsak vikend prišla na obisk. Kadar koli se je skušala od mame rahlo oddaljiti, je mama izredno močno pritisnila nanjo. Dejala ji je, da ima le eno mamo in da je nekega dne ne bo več. V solzah ji je dejala, da bo zagotovo padla nazaj v depresijo, če ji Natalija neha pomagati in hoditi k njej. »Jaz sem tvoja prva družina«, ji je dejala mama. »In družina bi ti morala biti na prvem mestu.«

Natalija mi je na najinem srečanju poročala, da se je ob maminih besedah počutila grozno. Imela je izredno močne občutke krivde. Počutila se je kot najslabša hči. Istočasno se je počutila tudi kot slaba žena in mati, saj je na račun svoje mame zapostavljala moža in otroka ter tudi samo sebe. Bila je povsem zmedena in ni vedela, kaj naj stori.

Kaj se je dogajalo v njunem odnosu?

Mama je uporabljala strategijo čustvenega izsiljevanja. Najverjetneje tega ni počela zavestno ali s slabimi nameni. Verjetno je bil to pač njen način komunikacije, ki ga je na neki točki življenja prevzela, a je njunemu odnosu zelo škodil.

Čustveno izsiljevanje je oblika nezdrave komunikacije, ki nastane med dvema osebama. Ena od oseb uporablja strah, krivdo ali občutek dolžnosti, s katerimi pritiska na drugo osebo, dokler ji ta ne ugodi. Natalija se je torej počutila izredno krivo, kadar si je želela vzeti čas zase ali za svojo družino. Počutila se je odgovorno za mamina čustva in bila prepričana, da je njena dolžnost, da poskrbi za mamo.

Več oblik čustvenega izsiljevanja

Oblik čustvenega izsiljevanja je več. Najpogosteje se oseba, ki nas čustveno izsiljuje, postavi v vlogo žrtve. Skuša nas prepričati, kako močno trpi, ker ji nočemo ugoditi. Čustveno izsiljevanje zelo negativno vpliva na naše odnose. V nekaterih primerih se odnos zaradi čustvenega izsiljevanja celo prekine. Daleč najpogostejša oblika čustvenega izsiljevanja, ki je med Slovenci zelo razširjena, je kuhanje mule oz. »tiha maša«. Oseba, ki od nas nekaj želi oz. ji nekaj ni všeč, se umakne v tišino in nas začne ignorirati. S tem močno pritisne na naše občutke krivde. Nebesedno nam sporoča: »Ti si kriv!« oz. »Ti moraš to popraviti!« Pogosto se v tistem trenutku ustrašimo za svoj odnos in pomislimo: »Sem šel predaleč?« ali »Je najin odnos še vedno v redu? Me ne mara več?« Kuhanje mule je torej zelo razširjena oblika čustvenega izsiljevanja. Poleg tega poznamo še druge taktike čustvenega izsiljevanja, s katerimi lahko oseba močno pritiska na nas. Natalijo je mama izsiljevala prek groženj, da bo ponovno zapadla v depresijo, in ji s tem posredno sporočala, da je Natalija tista, ki je odgovorna za njeno počutje, ne ona.

Kdo je še posebej dovzeten za čustveno izsiljevanje?

Osebe, ki pogosto doživljajo krivdo, so manj samozavestne in imajo težave pri postavljanju meja, so dovzetnejše za čustveno izsiljevanje. To še zlasti velja za osebe, ki se počutijo odgovorne za čustva drugih ljudi in ki vedno želijo drugim ustreči. Pogosto so prepričane, da morajo dati druge vedno na prvo mesto, ter se ne zavedajo lastne vrednosti.

Kako čustveno izsiljevanje ustavimo?

Prvi korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. To je ponavadi veliko težje storiti, kot se sliši. Ker takrat doživljamo močne občutke krivde in nas je strah za odnos, nas lahko ti občutki zelo zmedejo. Nismo prepričani, kaj je za nas prav. Želimo si postaviti mejo, a nas istočasno skrbi, da bomo drugo osebo preveč prizadeli.

Lahko se tudi sprašujemo, ali morda pretiravamo. Smo v odnosu do druge osebe postali že kar malo kruti? Kaj je sploh prav za nas? Ker nas lahko torej vsi ti občutki močno zmedejo, je v takšnem položaju zelo priporočljiv obisk psihoterapevta, ki nam nudi nevtralno perspektivo. Spodbudi nas, da razmislimo, kakšne možnosti imamo, in nas nauči konkretne tehnike, ki jih lahko v svojem položaju praktično uporabimo.

Natalija iz zgornjega primera se je med terapijo naučila, kako mamino čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati. Skupaj sva opredelili, katere taktike čustvenega izsiljevanja najpogosteje uporablja njena mama, in skupaj oblikovali strategije, s katerimi se Natalija na mamino izsiljevanje lahko dobro odzove. Namesto da bi se zapletla v igro čustvenega izsiljevanja je mami na prijazen in odločen način postavila meje, ki jih je njun odnos potreboval.

Natalija se je začela zavedati, da je njena mama odrasla oseba, ki ima poleg nje v svojem življenju tudi druge ljudi, na katere se lahko obrne in s katerimi se lahko druži, če bi se počutila osamljeno, npr. moža, prijateljice, druge sorodnike itd. Čeprav je bilo obdobje, ko je Natalija začela svoji mami postavljati meje, čustveno naporno, je z mamo ohranjala dober odnos. Ko jima je uspelo prekiniti vzorec čustvenega izsiljevanja, se je njun odnos preoblikoval. Natalija je spoznala, da se počuti bistveno bolje in bolj pristno v odnosu z mamo. Včasih se je po pogovoru z njo skoraj vedno počutila krivo zaradi kakšne zadeve, zdaj pa se je v odnosu z njo sprostila in pričela uživati. Poročala je, da se zdaj tudi lažje prepusti druženju s svojo družino, saj takrat nima slabe vesti, ker ni z mamo, temveč lahko preprosto uživa.

Slaba oseba ali le slaba strategija?

Pomembno se je zavedati, da je čustveno izsiljevanje le strategija, ki jo druga oseba uporablja. Čeprav uporablja nezdrav način komunikacije, to ne pomeni, da je ta oseba slaba. Seveda imamo možnost, da odnos z osebo, ki nas čustveno izsiljuje, povsem prekinemo. Morda je to za nas naravna in zdrava odločitev. Zelo možno pa je, da imamo osebo, ki nas čustveno izsiljuje, radi in je ne želimo izgubiti. Pomembno nam je, da imamo dober odnos z njo. Takrat je naša naloga, da nezdrave vidike našega odnosa preoblikujemo. Čeprav nas nekdo morda čustveno izsiljuje, imamo torej še vedno možnost s to osebo spremeniti komunikacijo in vzpostaviti zdrav odnos – če si to seveda želimo.

Preberite tudi: Stvari, ki jih razumejo le ženske, ki so odraščale brez matere