V vodi, ki priteฤe iz pipe, je vedno pogosteje prisotna precejลกnja koliฤina litija. Eden od glavnih razlogov za to so litijeve baterije, ki se danes uporabljajo v najrazliฤnejลกih napravah. Ko se baterije izrabijo, pogosto niso pravilno zavrลพene, kar lahko med drugim vpliva tudi na pitno vodo. Po eni strani je lahko sicer litij v vodi koristen. Pred nekaj leti je bila denimo odkrita korelacija med veฤjo koliฤino litija v pitni vodi in manjลกo verjetnostjo za samomor. Vendar pa po drugi strani obstaja kar nekaj ลกtudij, ki opisujejo korelacijo med pitjem vode, ki vsebuje veliko litija, in poveฤanim tveganjem za razliฤne zdravstvene teลพave, na primer za demenco. Najnovejลกa ลกtudija, osredotoฤena na preuฤevanje vpliva litija na zdravje, prinaลกa ugotovitve o povezavi med veฤjimi koliฤinami litija v vodi in poveฤanim tveganjem za avtizem. ล tudija je bila objavljena v reviji JAMA Pediatrics. Raziskovalci, ki so se podpisali pod ลกtudijo, pri tem opozarjajo, da korelacija ne potrjuje nujno vzroฤno-poslediฤne povezave.
Raziskovalci preuฤili veฤ deset tisoฤ otrok
ลฝe s predhodnimi raziskavami je bilo dokazano, da lahko litij vpliva na razvoj ploda v maternici, vendar ni bilo jasno, ali je vpliv povezan tudi z nevroloลกkim razvojem. Nakazano je sicer bilo, da bi bil lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na nevroloลกke anomalije, vkljuฤno z avtizmom, prav litij, vendar so ลพeleli raziskovalci s kalifornijske univerze, ki so zasluลพni za uvodoma omenjeno ลกtudijo, najti trdnejลกe dokaze za to povezavo. Analizirali so podatke, ki so bili zbrani na Danskem. Na voljo so imeli podatke o lastnostih vode iz 151 virov. Te podatke so nato primerjali s podatki o zdravstvenem stanju otrok, katerih matere so pile vodo iz teh virov. Motnje avtistiฤnega spektra so bile diagnosticirane pri 12.799 otrocih, medtem ko pri 63.681 otrocih niso bile odkrite tovrstne teลพave. Raziskovalci so nato upoลกtevali ลกe druge dejavnike, za katere je znano, da poveฤujejo tveganje za avtizem. Kljuฤna ugotovitev raziskave je bila, da se je s poveฤevanjem koliฤine litija v vodi, ki se je uลพivala med noseฤnostjo, obฤutno poveฤevala tudi verjetnost za motnje avtistiฤnega spektra pri otroku โฆ
Zelo velika koliฤina litija tveganje za avtizem poveฤa za skoraj 50 odstotkov
Vodni viri so bili razdeljeni v ลกtiri skupine, pri ฤemer je bila kot glavno merilo za razvrลกฤanje upoลกtevana koliฤina litija v vodi. V primerjavi s skupino, ki je med noseฤnostjo pila vodo, v kateri je bila koliฤina litija najmanjลกa, se je tveganje za avtizem pri otroku pri drugi in tretji skupini poveฤalo za 24โ26 odstotkov. Pri ฤetrti skupini, torej skupini, ki je med noseฤnostjo pila vodo, ki je vsebovala najveฤ litija, pa je bilo tveganje za avtizem pri otroku v primerjavi s prvo skupino veฤje za kar 46 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da je bila verjetnost motnje avtistiฤnega spektra pri otrocih veฤja v urbanem kot v ruralnem okolju.
Motnje avtistiฤnega spektra so ลกe vedno pogosto spregledane
Podatki, uporabljeni za raziskavo, so bili zelo zanesljivi in relevantni. Obenem pa je pomembno, da so raziskovalci upoลกtevali tudi druge dejavnike, ki poveฤujejo verjetnost za motnje avtistiฤnega spektra. Vendar pa je treba upoลกtevati, da so motnje avtistiฤnega spektra zelo kompleksna oblika nevroloลกkih motenj. Tako je zelo teลพko dokazati nedvoumno vzroฤno-poslediฤno povezavo med okoljskimi vplivi in omenjenimi motnjami. Pri interpretaciji podatkov, ki jih prinaลกa nova raziskava o povezavi med litijem v vodi, ki se uลพiva med noseฤnostjo, in motnjami avtistiฤnega spektra, pa moramo hkrati upoลกtevati tudi to, da je verjetnost za ustreznost okolja moฤno odvisna od dostopnosti zdravstvenih storitev. Na obmoฤjih, kjer je dostop do tovrstnih storitev precej omejen, je verjetnost za odkrivanje otrok z motnjo avtistiฤnega spektra precej majhna. To pa pomeni, da je lahko deleลพ otrok s tovrstnimi teลพavami na teh obmoฤjih v resnici precej veฤji od deleลพa, navedenega v uradnih bazah podatkov.
