V vodi, ki priteče iz pipe, je vedno pogosteje prisotna precejšnja količina litija. Eden od glavnih razlogov za to so litijeve baterije, ki se danes uporabljajo v najrazličnejših napravah. Ko se baterije izrabijo, pogosto niso pravilno zavržene, kar lahko med drugim vpliva tudi na pitno vodo. Po eni strani je lahko sicer litij v vodi koristen. Pred nekaj leti je bila denimo odkrita korelacija med večjo količino litija v pitni vodi in manjšo verjetnostjo za samomor. Vendar pa po drugi strani obstaja kar nekaj študij, ki opisujejo korelacijo med pitjem vode, ki vsebuje veliko litija, in povečanim tveganjem za različne zdravstvene težave, na primer za demenco. Najnovejša študija, osredotočena na preučevanje vpliva litija na zdravje, prinaša ugotovitve o povezavi med večjimi količinami litija v vodi in povečanim tveganjem za avtizem. Študija je bila objavljena v reviji JAMA Pediatrics. Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, pri tem opozarjajo, da korelacija ne potrjuje nujno vzročno-posledične povezave.
Raziskovalci preučili več deset tisoč otrok
Že s predhodnimi raziskavami je bilo dokazano, da lahko litij vpliva na razvoj ploda v maternici, vendar ni bilo jasno, ali je vpliv povezan tudi z nevrološkim razvojem. Nakazano je sicer bilo, da bi bil lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na nevrološke anomalije, vključno z avtizmom, prav litij, vendar so želeli raziskovalci s kalifornijske univerze, ki so zaslužni za uvodoma omenjeno študijo, najti trdnejše dokaze za to povezavo. Analizirali so podatke, ki so bili zbrani na Danskem. Na voljo so imeli podatke o lastnostih vode iz 151 virov. Te podatke so nato primerjali s podatki o zdravstvenem stanju otrok, katerih matere so pile vodo iz teh virov. Motnje avtističnega spektra so bile diagnosticirane pri 12.799 otrocih, medtem ko pri 63.681 otrocih niso bile odkrite tovrstne težave. Raziskovalci so nato upoštevali še druge dejavnike, za katere je znano, da povečujejo tveganje za avtizem. Ključna ugotovitev raziskave je bila, da se je s povečevanjem količine litija v vodi, ki se je uživala med nosečnostjo, občutno povečevala tudi verjetnost za motnje avtističnega spektra pri otroku …
Zelo velika količina litija tveganje za avtizem poveča za skoraj 50 odstotkov
Vodni viri so bili razdeljeni v štiri skupine, pri čemer je bila kot glavno merilo za razvrščanje upoštevana količina litija v vodi. V primerjavi s skupino, ki je med nosečnostjo pila vodo, v kateri je bila količina litija najmanjša, se je tveganje za avtizem pri otroku pri drugi in tretji skupini povečalo za 24–26 odstotkov. Pri četrti skupini, torej skupini, ki je med nosečnostjo pila vodo, ki je vsebovala največ litija, pa je bilo tveganje za avtizem pri otroku v primerjavi s prvo skupino večje za kar 46 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da je bila verjetnost motnje avtističnega spektra pri otrocih večja v urbanem kot v ruralnem okolju.
Motnje avtističnega spektra so še vedno pogosto spregledane
Podatki, uporabljeni za raziskavo, so bili zelo zanesljivi in relevantni. Obenem pa je pomembno, da so raziskovalci upoštevali tudi druge dejavnike, ki povečujejo verjetnost za motnje avtističnega spektra. Vendar pa je treba upoštevati, da so motnje avtističnega spektra zelo kompleksna oblika nevroloških motenj. Tako je zelo težko dokazati nedvoumno vzročno-posledično povezavo med okoljskimi vplivi in omenjenimi motnjami. Pri interpretaciji podatkov, ki jih prinaša nova raziskava o povezavi med litijem v vodi, ki se uživa med nosečnostjo, in motnjami avtističnega spektra, pa moramo hkrati upoštevati tudi to, da je verjetnost za ustreznost okolja močno odvisna od dostopnosti zdravstvenih storitev. Na območjih, kjer je dostop do tovrstnih storitev precej omejen, je verjetnost za odkrivanje otrok z motnjo avtističnega spektra precej majhna. To pa pomeni, da je lahko delež otrok s tovrstnimi težavami na teh območjih v resnici precej večji od deleža, navedenega v uradnih bazah podatkov.