Na podlagi analize sledov kovin v izpadlih zobkih je uspelo znanstvenikom odkriti pomenljive razlike med zobmi otrok brez opaznih nevrorazvojnih motenj in med zobmi otrok z diagnozo, kot sta motnja avtističnega spektra in ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Raziskovalci so svoje ugotovitve objavili v reviji Translational Psychiatry.
Gre sicer za zelo zgodnjo fazo tovrstnih raziskav, a delci težkih kovin, ki so bili odkriti v mlečnih zobeh, naj bi pričali o določeni presnovni težavi, ki bi lahko potencialno prispevala k razvoju motnje pozornosti s hiperaktivnostjo ali avtizma. Če bi se res izkazalo, da otroci z avtizmom in/ali z ADHD kovine presnavljajo drugače, bi lahko to v prihodnje pomagalo zdravnikom pri ugotavljanju, pri katerih otrocih obstaja še posebej velika verjetnost za (vsaj) eno izmed omenjenih težav. Posledično bi lahko omejili izpostavljenost teh otrok zunanjim okoliščinam, ki običajno poslabšajo simptome.
Preučevali tako biološko nujne kot nevarne kovine, kot je denimo svinec
Zobno tkivo, ki so ga znanstveniki preučevali v okviru svoje raziskave, je vsebovalo delce različnih kovin. Pri tem je šlo tako za kovine, ki jih naše telo nujno potrebuje, kamor denimo uvrščamo cink, kot za zelo nevarne kovine, kot je na primer svinec. Analiza delcev obeh tipov kovin je razkrila, da obstaja verjetnost za to, da je metabolizem kovin pri otrocih z ADHD, motnjo avtističnega spektra in tistih, pri katerih sta bili diagnosticirani obe motnji, manj kompleksen kot metabolizem kovin pri otrocih brez razvojnih posebnosti.
Zaradi drugačne presnove kovin nekateri otroci še posebej ogroženi
Znanstveniki sicer že dolgo vedo, da lahko izpostavljenost strupenim kovinam negativno vpliva na razvoj možganov, vendar je tokratna študija vendarle prinesla globlji uvid v razumevanje te problematike. Izkazalo se je namreč, da so lahko zaradi določenih specifik, povezanih z metabolizmom, nekateri otroci v primeru izpostavljenosti delcem tovrstnih kovin v še posebej veliki nevarnosti.
Zobje pomagajo rekonstruirati dogajanje v zgodnjih fazah razvoja
V preteklosti so sicer raziskovalci že odkrili, da je pri otrocih z ADHD koncentracija različnih kovin v urinu in krvi drugačna. Vendar pa se lahko s pomočjo analize vzorcev krvi in urina določijo zgolj vrednosti posameznih kovin v trenutku odvzema. Na podlagi te analize pa po drugi strani ni mogoče ugotoviti, kakšnim količinam posameznih kovin je bila oseba izpostavljena v preteklosti. Ker so želeli raziskovalci tokrat ugotoviti, kako kovine vplivajo na potencialni razvoj ADHD in avtizma že v maternici, so se odločili za drugačen pristop. S pomočjo laserja so preučili izpadle mlečne zobe otrok, s čimer so prišli do informacij o tem, kateri elementi so krožili v otrokovem krvnem obtoku v zelo zgodnjih fazah razvoja in za kakšne količine teh elementov je šlo.
Analiza zob dvojčkov olajšala nadzor nad drugimi genetskimi dejavniki
Predmet raziskave so bili sicer izpadli zobje 74 otrok. Med njimi je bilo 45 odstotkov otrok z avtizmom, ADHD ali z obema motnjama in 55 odstotkov otrok brez posebnosti pri razvoju. Ker je šlo za sorojence oziroma za dvojčke, so raziskovalci lažje kontrolirali druge genetske dejavnike, ki bi lahko potencialno vplivali na povečano nevarnost za motnje avtističnega spektra in/ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Tako so se lahko osredotočili predvsem na razlike pri metabolizmu kovin. Gre torej za pomembne ugotovitve, vendar pa je naslednji korak preizkušanje teh ugotovitev na večjem vzorcu, ki bi lahko ponudil jasnejšo sliko glede tega, kako velik vpliv imajo v resnici razlike, povezane s presnovnimi procesi.
Morda vas zanima tudi: ADHD – hiperaktiven otrok: Kako nam lahko pomaga ajurveda?