O negativnih posledicah, povezanih s pomanjkanjem spanca, se govori zelo pogosto. Kot vemo, lahko premalo spanja med drugim povzroči hude težave z zbranostjo in s spominom, oslabi imunski sistem ter poveča možnosti za debelost in številne kronične bolezni. Po drugi strani pa se zelo redko omenja, da je lahko problematično tudi to, da nekateri ljudje spijo več, kot je priporočljivo. Pred nedavnim izvedena raziskava, ki so jo izvedli nevroznanstveniki z univerze v brazilskem mestu São Paulo, je na primer razkrila celo, da obstaja pri ljudeh, ki spijo nadpovprečno veliko, povečana možnost za kap.
Več kot 9 ur spanja in dolgi dremeži – recept za katastrofo
Izsledki omenjene raziskave, v okviru katere so znanstveniki analizirali spalne navade 31.750 ljudi, ki so bili v povprečju stari približno 62 let, dokazujejo, da še kako velja tisti rek, da je lahko tudi dobrega preveč. Pri tistih, ki so na noč spali več kot devet ur, je namreč obstajala za 23 odstotkov večja verjetnost za kap. Do še večjega povečanja te verjetnosti je prišlo pri ljudeh, ki so si redno privoščili popoldanska dremanja, daljša od ure in pol, in sicer je bilo pri tej populaciji tveganje za 25 odstotkov višje kot pri tistih, ki niso imeli te navade.
Za najbolj problematično pa se je pričakovano izkazala kombinacija obojega, torej spanja, ki je daljše od 9 ur, in dolgega popoldanskega dremanja. Pri tej skupini je bila namreč nevarnost za kap za kar 85 odstotkov višja kot pri drugih posameznicah in posameznikih, vključenih v raziskavo. Ob tem so raziskovalci upoštevali tudi druge dejavnike, ki lahko povečujejo verjetnost za to, da nekdo doživi kap, torej t. i. dejavnike tveganja, kot so na primer kajenje, čezmerno uživanje alkohola ali težave s srčno-žilnim sistemom v preteklosti.
Navedene številke vsekakor vzbujajo razlog za skrb, vendar pa raziskovalcem še ni uspelo ugotoviti, kakšna natančno je povezava med čezmerno količino spanja in povečano nevarnostjo za kap. Domnevajo sicer, da naj bi bila problematična predvsem korelacija med pretiravanjem s spanjem ter kroničnimi vnetji v telesu in povečano telesno težo, to pa ima lahko negativen vpliv na srce.
Povečana potreba po spanju je lahko povezana z različnimi boleznimi
Ob vsem tem je treba upoštevati, da to, da oseba potrebuje zelo veliko spanja, nikakor ni preprosto odraz lenobe, kar je še vedno zelo pogost predsodek. Nemalokrat je namreč to povezano z drugimi zdravstvenimi težavami.
Včasih je sicer težko ugotoviti, ali je povečana potreba po spanju posledica oziroma simptom določenih bolezni ali pa lahko, nasprotno, zelo veliko spanja privede do povečane nevarnosti za določene zdravstvene težave. Podobno dilemo so imeli znanstveniki tudi pri omenjeni raziskavi, ki je preučevala povezanost čezmernih količin spanja in povečanega tveganja za kap, saj ni povsem jasno, kaj je vzrok in kaj posledica.
Med tipične težave, zaradi katerih potrebuje oseba več spanja od povprečja, sodi na primer depresija, katere simptom je lahko sicer tudi obratna težava, torej nespečnost. Dolgo časa je sicer veljalo, da se je treba osredotočiti predvsem na razpoloženjsko motnjo, ko bo ta zajezena, pa bodo težave s spanjem izginile same od sebe. Vendar pa zdravniki in drugi strokovnjaki vse pogosteje spoznavajo, da v večini primerov to ne drži.
Čeprav so lahko torej težave s spanjem, tako nespečnost kot povečana potreba po spanju, »zgolj« simptom, pa je običajno vseeno nujno, da se naslovijo ločeno. Obenem pa je zelo pomembno, da se pri ugotavljanju, zakaj ima določena oseba težave s tem, da spi nadpovprečno veliko, upoštevajo tako fiziološki kot psihološki dejavniki. Spanje je namreč kompleksen proces, kar pomeni, da motnje spanja zahtevajo celostno obravnavo.