Prijava
Ko na razpolago ni svežih plodov, so na vrsti semena. Za nekatera semena velja, da so v naši prehrani nepogrešljiva in da imajo na naše zdravje izjemno koristen vpliv. Naj omenimo le nekatera: bučno, laneno in sončnično.
Bučno seme
Buča je doma v Mehiki oziroma v Teksasu, od tod so jo Španci prinesli v Evropo. Danes krasi zelenjavne vrtove in njive širom Evrope. V vsakodnevni prehrani se lahko uporabljajo bučni cvetovi (nadeti in ocvrti, kot osnova za postrežbo posebnih vrst jedi, kot dekoracija …), bučno meso (za prikuhe, priloge, solate, okusne kompote, marmelade – kot dodatek k drugemu sadju …) in jeseni še semena iz dozorelih buč. Iz semen se izdeluje tudi dobro poznano bučno olje. V zdravilne namene pa uporabljamo olupljeno bučno seme, lahko tudi golico, ki ga posušimo na zraku, in hladno stisnjeno bučno olje.
Bučno seme odlikuje izvrsten okus. S svojo zeleno barvo poživi pogače, kolače in druge okusne jedi. Bučno seme tako dobrodejno vpliva na zdravje, da je priporočljivo za vsakogar.
UČINKOVINE: v bučnem semenu je veliko maščobnega olja, celo nekaj eteričnega olja, poleg tega pa še fitosterin, morda nekaj malega nekega alkaloida, vitamini, zlasti vitamin E, hormonom podobne snovi, selen, beljakovine in aminokisline ter druge, še ne povsem znane učinkovine.
ZDRAVILNOST IN UPORABA: snovi, ki jih vsebuje bučno seme, in njenih učinkov ne poznamo še dovolj, da bi mogli presoditi njeno korist. Dobro pa vemo, da učinkuje pri vseh mogočih težavah z mehurjem, predvsem pri vzdraženem mehurju in ohlapnosti mišic zaradi bolezni prostate pri starejših moških. Ugledni urologi so potrdili, da bučno seme vpliva na izločanje seča. Torej ga je pametno uporabiti, kadar pričakujemo pomoč od njega, zlasti ker niso ugotovili nobenih stranskih učinkov. Zadostuje, da ga zaužijemo dva- do trikrat na dan po eno jedilno žlico. Vendar ni lahko dobiti najbolj učinkovitega semena iz doma pridelanih buč! Naj omenimo še, da bučno seme utegne pomagati tudi otrokom, ki močijo posteljo, če nimajo kakega organskega obolenja. Bučno seme uporabljamo tudi proti glistam, predvsem proti trakulji. Vendar se je izkazalo, da je učinek semena naše buče precej nezanesljiv, uspešnejša je neka vrsta, ki jo gojijo v Turčiji. Drugače je z oljem iz bučnih semen. Baje so uspehi pri odpravljanju vseh mogočih glist z njim zelo zadovoljivi. Zaužiti je treba 30 g tega olja na dan naenkrat. Kdor bi kljub nezanesljivosti le rad poskusil odpraviti gliste z bučnim semenom, mora skozi 14 dni vsak dan pojesti prgišče bučnega semena. Najbolje je, da ga zmeša v mleko ali skuto. Na koncu kure je priporočljivo zaužiti krepko odvajalo.
Bučno seme lahko upočasni nastajanje kristalov kalcijevega oksalata, iz katerih se lahko razvijejo kamni v mehurju. V raziskavi, ki je leta 1987 zajela neko področje na Tajskem, z velikim številom bolnikov s kamni v mehurju, se je bučno seme pri odpravljanju kristalov izkazalo za bolj učinkovito kot običajno zdravljenje.
Bučno seme je najbogatejši rastlinski vir cinka. Cink je vitalnega pomena za imunski sistem, na primer v boju proti okužbam in pri celjenju ran. Potreben je tudi pri rasti in za čutilo okusa. Mejno pomanjkanje je verjetno splošen pojav, zlasti pri starejših osebah in pri anoreksiji.
BUČA V LJUDSKI MEDICINI: vsi našteti načini uporabe izhajajo iz ljudskega zdravilstva, saj nas ravno to v mnogih primerih spodbudi, da natančneje preiščemo kako rastlino. Če se kljub odklonilnemu stališču uradne medicine kakšna uporaba vztrajno drži, se je po navadi vredno ukvarjati s to zdravilno rastlino. Ne glede na uporabo, ki smo jo že omenili, priporoča ljudsko zdravilstvo plodovo meso, in to surovo ali vkuhano v kompote ali marmelado, za ljudi z občutljivimi ledvicami. Baje se tudi nosečnice z bučnim kompotom rešijo neprijetnega bruhanja. Polaganje bučnih semen na rane pa najverjetneje bolj hladi kot zdravi. Dvomljiva je vsekakor trditev, da se s čajem iz bučnega semena lahko zdravi sladkorna bolezen. Najbrž se samo poveča količina seča, kar »zniža« vrednosti sladkorja v njem.
Pri navedenih metodah zdravljenja ni stranskih učinkov!
Bučno seme v kuhinji
Pri nabavi izberite bučno seme z lupinico, ki je enotne zelene barve, ne pa rjave, ki je znak žarkosti. Hranite ga v hladilniku, v neprodušno zaprti posodi in ga porabite v dveh mesecih. Bučno seme lahko za spremembo uporabite namesto oreščkov pri peki. Potresite ga na žita, sadje, solate in juhe. Iz njih lahko naredite tudi odlične namaze. Če želite intenzivnejši okus, pražite bučno seme eno do dve minuti v nepomaščeni ponvi na majhnem ognju.
Laneno seme
Kot otrokom nam je čudovita nebeško modra barva lanenih cvetov v jesenskih dneh vedno pričarala tisto nedosegljivo morje, ocean. Na žalost je danes vedno manj teh nebeško sinjih cvetov, otroci so lahko tudi po večkrat na leto na morju, zato sedaj ni več tega nekdanjega, čudovitega čara, nostalgije.
Lan je enoletno zelišče, ki raste kot kultura, včasih pa tudi divje. Njegova stebla so tanka, zrastejo 50–70cm visoko in so obrasla s številnimi suličastimi listi. Na vrhu se razvijejo nebesno sinji, včasih tudi beli cvetovi. Prašnice in pestič so tudi modro obarvani. Zrel plod je kroglasta glavica, v kateri je 8–10 rjavih ali zlatorumenih, ploskih, lesketajočih se semen.
Pri nas gojimo lan na poljih, vendar na žalost vedno manj! Za dokazano velja, da ga ljudje že od kamene dobe gojijo kot kulturno rastlino. Pridelovalci ga navadno septembra požanjejo in omlatijo, potem pa seme posušijo. Učinkovito je samo popolnoma dozorelo seme, ker vsebuje dovolj sluzi. Laneno olje pa je mogoče pridobiti tudi iz manj dozorelega semena. Za zdravilne
namene mora biti iz lanenega semena pridobljeno olje hladno iztisnjeno. Laneno seme, ki je priljubljena hrana v severni Evropi, izvira torej iz čudovitega, modro cvetočega lanu, ki nam daje tudi laneno platno in linolej.
ZDRAVILNOST IN UPORABA: laneno seme uporabljamo v medicini zelo vsestransko. Predvsem je odvajalo pri kroničnem zaprtju. Izkazalo se ja namreč, da tako imenovana drastična odvajala pri dolgotrajni uporabi povzročajo škodljive posledice, ker dražijo črevesje. Z lanenim semenom lahko črevesje vzgajamo k točnosti, dokler se ne prazni spet brez kakršnihkoli pripomočkov. Laneno seme se namreč napne in tako poveča vsebino črevesa in ga s tem razširi. To pa pospeši gibanje – peristaltiko črevesja. Pri uporabi nekoliko nalomljenih semen sodeluje pri tem procesu tudi olje, ki pospešuje drsenje. Odvajalni učinek okrepimo, če lanenemu semenu primešamo sadno čežano iz suhega sadja, dodamo med ali pa mlečni sladkor v razmerju 1 : 1. Zaužiti je treba zjutraj in zvečer po najmanj dve žlici take mešanice. Učinek se ne pokaže takoj. Pri kroničnem zaprtju mine včasih dva do tri dni, preden začne prebava delovati. Toda laneno seme ima še druge prednosti zaradi sluzi, ki jih vsebuje. Čaj iz njega je uveljavljeno sredstvo za grgranje pri vnetjih v ustih, žrelu in dlesnih, mlačnega pijemo proti kašlju, hripavosti in vnetju želodčne sluznice. Sluz vedno prekrije vnete in razdražene sluznice z varovalno plastjo. Obkladki s kašo iz lanenega semena pa blažijo bolečine in mehčajo ture.
Laneno seme je bogat vir omega-3 maščobnih kislin.Te kisline koristijo srcu, telesnemu obrambnemu sistemu in pomagajo pri vnetnih stanjih.
Laneno seme je bogato tudi s fitoestrogenom lignansom. Lignansi sodijo med rastlinske substance s šibko, estrogenu podobno dejavnostjo. Poskusi kažejo, da uživanje 45 g lanenega semena na dan v nekaj tednih olajša nekatere simptome menopavze – navale vročine.
Nežne vlaknine, ki povečujejo količino blata, uvrščajo laneno seme med prebiotike, saj krepijo dobrodejno črevesno floro, ki preprečuje nastajanje in ponovno absorbcijo strupenih presnovkov.
Laneno seme v domačem zdravilstvu
Vse, kar smo povedali o uporabi lanenega semena, velja tudi za ljudsko medicino. Zlasti je priljubljena vroča vrečka z lanenim semenom za blaženje bolečin, kot so zobobol, bolečina pri išiasu, revmi, obraznih nevralgijah, bolečinah v trebuhu, žolčnih kolikah, boleznih ledvic … Stranskih učinkov pri uporabi lanenega semena ni.
Laneno seme in rak dojk
Samo peščica živil je, ki imajo toliko blagodejnih učinkov kot laneno seme. Na Ameriškem inštitutu za onkologijo pravijo, da je tako učinkovito sredstvo proti raku, kot bi šlo za posebej izdelano zdravilo. Laneno seme vsebuje zelo redko kombinacijo šibkih estrogenov in maščobne kisline omega-3. Zaradi njegove izredne lastnosti so se na univerzi v Torontu odločili, da bodo z njim poskusno zdravili ženske, ki so obolele za rakom. Dr. Lilian Thompson je laneno seme dajala pacientkam, pri kateri so odkrili novotvorbe. Obseg tumorjev se jim je od diagnoze do operacije zmanjšal. Dr. Thompsonova je predpisovala pacientkam po 25 g sveže zmletih semen na dan. Ovira za estrogen se tvori v črevesju, ko se seme prebavi. Pravilno deluje le prebavljeno seme. Zrna morajo biti zmleta, ker imajo črevesni encimi le tako dostop do jedra.
Laneno seme je od doslej preučenih rastlin najbogatejši vir omega-3 maščobnih kislin in šibkih estrogenov. V maščobnih celicah omejuje količino estrogena, zmanjšuje moč njegovega delovanja, podaljša menstrualni ciklus in poveča število nosilcev estrogena. Tako zavira estrogen skoraj na vsakem delčku njegove poti.
Laneno seme v kuhinji
Organsko pridelano zlatorumeno laneno seme je zelo okusno, če z njim potresemo žita, jogurt, solate, ga dodamo kruhu, kolačem, namazom, omakam … Če ga nameravate dodati v presni obliki, to storite tik pred serviranjem. Ne vključujte lanenega semena v recepte, ki zahtevajo dolgotrajno kuhanje!
Sončnično seme
Sončnična semena so precej bogatejša z vitaminom E kot druga običajna živila. Nekoč neupoštevani vitamin E danes tesno povezujemo z manjšim tveganjem za pojav koronarne srčne bolezni, nekaterih vrst raka in sive mrene. Sončnično seme je tudi odličen vir linolne kisline, ki je esencialna maščobna kislina, življenjskega pomena za mnoge telesne procese.
Na deželi skoraj ni kmečkega vrta brez sončnice in tudi vrtičkarji jo imajo radi. Kljub velikosti je enoletnica, z nitastimi koreninami, iz katerih zraste do tri metre visoko steblo. To steblo je močno, strženasto, na vrhu se razvije veliko koškasto socvetje. Koški so zelo veliki, v premeru dosežejo 10–30 cm. Poznamo jo v več oblikah, ki se razlikujejo po velikosti, oblikah, pa tudi količini olja v semenu.
UČINKOVINE: v cvetnih listih so flavonski glikozidi, antocianski glikozidi, ksantofil, holin, betain, sapogenin in sončnična kislina. V plodovih je zelo veliko maščobe, pa tudi dosti dragocenih beljakovin. Olje, ki ga iztisnejo iz plodov, vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin. Poleg tega so ugotovili še karotinoide in lecitin.
Zdravilnost in uporaba
Iz svežih cvetnih listov pripravljajo tinkturo, ki jo uporabljajo proti vročini, predvsem pri malariji. Po nekaterih izročilih pomaga tudi tedaj, ko odpovedo velike doze kinina. Pravijo, da tinktura učinkuje tudi pri pljučnih bolnikih z vročino. Izdelujejo jo iz samih cvetnih listov ali pa dodajo še razrezane zgornje dele stebla. Tudi izdelujejo jo na različne načine. Nastavku 1 : 10 dodajo 70 % ali pa 35 % alkohol in čakajo na izvleček 10 ali 20 dni. V iste namene namreč za povišano telesno temperaturo iz različnih vzrokov uporabljajo tudi čaj iz posušenih cvetnih listov, vendar učinek ni posebno prepričljiv.
Sončnično seme je bogat vir vitamina E in linolne kisline, ki oba koristita srcu. Študije WHO kažejo, da je nizka raven vitamina E najpomembnejši dejavnik tveganja za srčni napad. Ljudje s pomanjkanjem vitamina E imajo skoraj trikrat večjo možnost, da bodo zboleli za angino pektoris. Naraščanje linolne kisline povzroči upad tako skupnega kot škodljivega holesterola, s čimer se je moč izogniti zoženju arterij. Linolna kislina ovira tudi nastajanje krvnih strdkov.
Sončnična semena imajo tudi protirakavo delovanje. Ljudje, ki pojedo več živil, bogatih z antioksidanti betakarotenom in vitaminom C in E, redkeje zbolijo za rakom, v starejših letih pa se pri njih redkeje pojavi siva mrena.
Semena zaradi svoje izvrstne sestave preprečujejo tudi poškodbe zaradi vadbe. Izčrpljujoča vadba povzroči zvišane koncentracije prostih radikalov v telesu, kar lahko vodi do poškodb mišic, če ni na voljo dovolj vitamina E, ki prepreči oksidacijo.
Sončnica v domačem zdravilstvu
Največjo vlogo ima v domačem zdravilstvu maščobno olje iz semen. Z njim natirajo boleče ude, v olje namočene krpice polagajo na rane, ki se počasi celijo. Za notranjo rabo jemljejo olje kot rahlo odvajalo, ker pomaga zastajajoči hrani, da zdrsne iz črevesa. Čaj iz cvetnih listov včasih mešajo z lipovim čajem proti gripi. Izkušnje kažejo, da je mešanica primerna. Lipovo cvetje krepi obrambno moč telesa, listi sončničnih cvetov pa dodatno znižujejo temperaturo.
Pri uporabi sončničnih semen ni stranskih učinkov na zdravje.
Sončnična semena v kuhunji
Pri nakupu se vedno prepričajte, da semena niso prestara in žarka. Semena, izluščena po hladnem postopku, so sive barve, ne pa rumene ali rjave. Taka semena in olje hranite v neprodušno zaprti posodi, na hladnem, temnem mestu in jih hitro porabite. V kulinariki sončnična semena dodajajo jedem oreškasto sladkobo, vse od solat do riževih jedi, od kruha do peciva. S praženjem še ta okus okrepite, toda naj ne traja dalj kot 1–2 minuti na majhnem ognju. Na ta način se ohranijo esencialne maščobne kisline. Da bi se okus semen dodobra razvil, jih malce stolčite v možnarju.
POMEMBNO: uživanje semen ali olj, ki so žarka zaradi pregrevanja ali nepravilnega hranjenja, povečuje tveganje za nastanek prostih radikalov!
Nerafinirano sončnično olje ima boljši okus od rafiniranega, ki med predelavo izgubi hranilne snovi!
Okusne, zdrave in poceni jedi iz semen
Čaj iz lanenega semena
Vzemi 1–2 zvrhani čajni žlički celih lanenih semen, prelij s 250 ml mrzle vode in pusti stati 20 minut, medtem nekajkrat premešaj. Nato tekočino odcedi, seme nikar ne stiskaj. Dobljeno tekočino – čaj rahlo pogrej.
Priprava čaja iz sončnice
Zvrhano žlico posušenih cvetnih listov prelij z 250 ml vrele vode in pusti stati 10 minut, nato odcedi, posladkaj z medom.
Zelena solata s sončničnim semenom (za 4 osebe)
Sestavine: 50 g sončničnih semen, večja glava zelene solate ali 500 g mešane zelenjave po lastnem izboru, 25 g sveže naribanega parmezana.
Polivka: žlica nerafiniranega sončničnega olja, 150 ml manj mastnega jogurta, sok 1 limone ali ½ pomaranče, žlička rdečega ali belega vina, žlička polnozrnate gorčice, žlička medu, svež zmlet črni poper, morska sol.
Priprava: stresite sončnična semena v nepomaščeno ponev in jih 1–2 minuti na rahlem ognju pražite, da se razvije značilna aroma. Večkrat premešajte. V skledi za solato zmešajte vroča semena, parmezan in solato. Prelijte s polivko in takoj postrezite.
Paradižnikova solata s semeni (za 4 osebe)
Sestavine: 600 g zrelih svežih paradižnikov, 100 g pšeničnih klic, 100 ml manj mastnega jogurta, 3 žlice riževega ali drugega kisa, 120 ml posnetega mleka, 3 žlice sesekljanih svežih zelišč (bazilika, peteršilj, drobnjak in origano), 1 žlička medu, 50 g zdrobljenega zlatega lanenega semena, 50 g na grobo zdrobljenih bučnih semen in 50 g na grobo zdrobljenih sončničnih semen.
Priprava: v nepomaščeni ponvi 1–2 minuti na rahlem ognju spražite na grobo zdrobljena bučna in sončnična semena, da se razvije tipična aroma. V veliki skledi zmešajte vse tekoče komponente, dodajte rezine paradižnika, potresite s semeni in takoj postrezite.
