Prijava
Zaradi nezadostne telesne dejavnosti vsako leto v svetu umreta skoraj 2 milijona ljudi, v Evropi pa 600.000. Gibanje koristi vsakemu, ne glede na starost, izpostavljajo strokovnjaki. Eden od učinkovitih načinov gibanja je kolesarjenje.
Gibanje je še posebej nujno za otroke in mladostnike, saj koristi njihovemu celotnemu razvoju. Pri odraslih pa je pomembno zato, ker preprečuje razvoj kroničnih obolenj in zavira upadanje gibalnih in psihofizičnih sposobnosti. Koliko gibanja dnevno potrebujemo za ohranjanje zdravja? Za odrasle je dovolj že pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti na dan. Eden od zelo priporočljivih načinov gibanja je kolesarjenje, ki izboljšuje telesno kondicijo in vzdržljivost. Še posebej to velja, ko kolesarimo tako hitro, da se nekoliko zadihamo in spotimo, pri tem pa se dvigne naš srčni utrip.
10 minut je dovolj
Za zdravje nam ni treba kolesariti daleč. Dovolj je, da se s kolesom odpravimo po opravkih ali v službo. Že 10 ali 15 minut kolesarjenja na dan je dovolj, pravijo strokovnjaki. Kolesarjenje je zelo primerna oblika gibanja tudi zato, ker od nas ne zahteva posebej drage opreme, članarine ali zelo veliko porabljenega časa. Številne raziskave v mestih so pokazale, da je kolesarjenje v primerjavi z vožnjo (tako z javnim prevozom kot z avtomobilom) in hojo časovno najbolj ekonomično.
Izboljšuje srčno-žilno zdravje
Če kolesarimo s hitrostjo 15 do 20 kilometrov na uro, je to dovolj za uravnavanje telesne teže, holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. Za ohranjanje srčno-žilnega zdravja je treba kolesariti vsaj 150 minut na teden, ugotavljajo strokovnjaki. Pri tem ni nujno, da vsak dan kolesarimo enako dolgo; med tednom je dovolj, če kolesarimo na krajših relacijah, med vikendom pa si privoščimo malo daljšo vožnjo.
Spodbuja hujšanje
Odrasla oseba s težo 80 kg bo v uri kolesarjenja porabila več kot 650 kalorij. Na kolesu bomo tonificirali predvsem noge in zadnjico, pri kolesarjenju navkreber pa bo delal tudi zgornji del telesa. Ker kolesarjenje spada med nižje intenzivne telesne aktivnosti, je posebej dobrodošlo za tiste, ki imajo težave s sklepi in je npr. tek ali druga višje intenzivna aerobna aktivnost zanje preveč obremenjujoča.
Zmanjšuje stres
Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na naše razpoloženje in zmanjšuje negativne posledice stresa. Ko smo pod stresom, postane dihanje plitko in hitro, to pa povzroči pomanjkanje kisika v možganih in višek ogljikovega dioksida. Pri kolesarjenju smo dihanje primorani uravnati in popraviti, s tem pa se znebimo tudi stresa. Med kolesarjenjem se dokazano sprošča hormon sreče endorfin. Znano je, da profesionalni kolesarji po dalj časa trajajočem kolesarjenju izkusijo t. i. tekaško zadetost (ang. runner’s high), ki jo med tekom zaznavajo ultramaratonci. Gre za naval endorfinov in evforije, ki ga športniki opisujejo skoraj kot izventelesno, transcendenčno izkušnjo.
Za koga kolesarjenje ni primerno?
Vsi seveda ne morejo sesti na kolo, saj jim to preprečuje zdravje. Pomembna ovira so lahko težave z vidom ali sluhom ter težave z ravnotežjem. Ko smo na kolesu, ne pretiravajmo: hitrost in razdaljo vselej prilagodimo svojemu počutju in telesni pripravljenosti. Kolesarjenje takoj prekinimo, če začutimo nenadno slabost, bolečino (zlasti v prsih), postanemo omotični ali imamo vrtoglavico. Če nas pesti določena bolezen, se pred kolesarjenjem posvetujmo z zdravnikom.
