DomovDom & EnergijaKako se zastrupljamo doma?

Kako se zastrupljamo doma?

V zadnjih desetletjih se je v surovinah za izdelavo embalaลพe, pohiลกtva in tekstilnega blaga moฤno poveฤal deleลพ nafte. O daljnoroฤnih vplivih teh snovi na zdravje ljudi pa je bolj malo znanega. V stanovanjih in poslovnih prostorih najdemo danes mnoลพico sintetiฤnih materialov, za katere je znano, da povzroฤajo glavobol, laลพje depresije, obฤutljivost in druge teลพave.

Te snovi sicer niso ลพivljenjsko nevarne, vendar motijo dobro poฤutje. Le malo kemikalij, ki so dovoljene za uporabo v gospodinjstvu, je analiziranih na vse ลกkodljive snovi, ki jih vsebujejo. Po neki angleลกki ลกtudiji naj bi bilo samo 10 % pesticidov raziskanih v smislu nevarnosti za zdravje ljudi.

Kratkotrajen kontakt s kemikalijami lahko povzroฤi spontane reakcije, ki najveฤkrat ne pustijo nobenih posledic. Kontakt skozi daljลกi ฤas pa je lahko nevaren, ker strupene snovi sploh ne zaznamo. Negativni uฤinki se seลกtevajo poฤasi in se pokaลพejo najveฤkrat ลกele ฤez desetletja. Star slovenski pregovor pravi: โ€œstokrat niฤ ubije oslaโ€. Tudi feng shui odkriva takลกne, navidez nepomembne vplive iz okolja, ki z leti temeljito preobrnejo usodo ฤloveka.

ฤistila

Barve in laki

Danes porabimo ogromne koliฤine barv. Samo v Ameriki jih porabijo letno preko 3,5 milijarde litrov. Da bi odkrili vpliv barv na bivalno okolje, so na Univerzi Johna Hopkinsa v ZDA izvedli obลกirne raziskave, s katerim so dokazali, da barve vsebujejo okrog 300 strupenih snovi, od katerih jih je vsaj 150 rakotvornih. Barve vsebujejo ลกtiri glavne sestavine: smole, ki poskrbijo za oprijemanje in trdoto premaza; topila, ki zagotavljajo, da ostane barva tekoฤa; pigmente, ki doloฤajo barvni odtenek, in ostale dodatke, ki pa podpirajo uฤinkovanje drugih sestavin. Poleg tega barve pogosto vsebujejo fungicide (proti plesni) in kemiฤne konzervanse. Barve izdelujejo na osnovi olj in topil ali na vodni osnovi. Barve na osnovi olj in topil so bistveno bolj ลกkodljive kot tiste na vodni osnovi. Vsebujejo namreฤ nevarne hlapne snovi, ki v konฤni fazi povzroฤajo raka in lahko ลกkodijo ลพivฤnemu sistemu.

Barve niso nevarne samo takrat, ko premazujemo, ampak skozi celo obdobje trajanja barvnih premazov. Povzroฤajo glavobol, kroniฤno utrujenost, teลพave z oฤmi in dihanjem, nihanje razpoloลพenja, vrtoglavico, slabost, motnje v koordinaciji, boleฤine v sklepih in miลกicah in zmanjลกujejo sposobnost presoje.

Med strupenimi snovmi, ki jih vsebujejo barve in laki, predvidoma ni veฤ formaldehida. So pa tu ลกe vedno toluol, kerozin in amoniak. Mnogi proizvajalci ลพe ponujajo lake in barve brez vonja in za njihovo proizvodnjo ne uporabljajo veฤ topil, vendar pa barve ลกe vedno vsebujejo ลกtevilne druge substance, ki so prav tako ลกkodljive in moฤno onesnaลพujejo okolje.

Zdrave alternative za barve
Trgovci ponujajo tudi naravne barve in premaze. Nekateri proizvajalci so se preusmerili v proizvodnjo popolnoma naravnih barv, ki jih izdelujejo iz rastlin. Ponovno so oลพivili tudi izdelavo barv iz mleฤnih beljakovin, krede, apnenca in gline. Za barve na oljni osnovi pa so razvili naravna topila iz olj agrumov.

Tapete

Pri nas tapete nikoli niso bile posebno priljubljene, nekateri ljudje pa jih imajo kljub vsemu radi. Izravnajo nam neravne stene in delujejo tudi izolacijsko. Vendar pa je veliko tapet iz vinila ali pa imajo zaลกฤitno plast iz umetnih snovi, ki prepreฤuje dihanje zidov. Vinilne tapete oddajajo v toplih prostorih pline, ki obฤutljivim ljudem ลกkodijo. Tudi lepila za tapete, ki so sicer iz celuloze, vsebujejo sredstva proti plesni, ki so ljudem ลกkodljiva. Teลพke tapete pa se lahko nalepijo samo s posebnim lepilom, ki vsebuje ลกkodljivi PVC.

Zdrava alternativa za tapete
Odloฤimo se za tekstilne tapete, ki niso plastificirane oziroma so zaลกฤitene s prevleko, ki ne prepreฤuje ยปdihanjaยซ zidov. Bolj spretni lahko sami poslikajo tapete z naravnimi barvami. Steno lahko zaลกฤitimo tudi z bombaลพno ali svileno tkanino, ki jo nalepimo z naravnimi lepili. Zelo dekorativne so grobe tapete iz jute.

Pohiลกtvo in zavese

Oblazinjeno pohiลกtvo pogosto vsebuje poliuretansko peno, ki lahko povzroฤi obฤutljivost koลพe, kaลกelj in bronhitis. Da bi pocenili proizvodnjo, je pohiลกtvo danes deloma ali v celoti izdelano iz ploลกฤ, ki vsebujejo zlepljeno ลพagovino. ฤŒeprav danes take ploลกฤe ne vsebujejo veฤ formaldehida, lepila ลกe vedno oddajajo v ozraฤje ลกkodljive hlape.

Zavese iz poliestra in vinila niso priporoฤljive, ker na soncu oziroma na toplem oddajajo razliฤne pline.

Zdravo pohiลกtvo in zavese
Kupujmo oblazinjeno pohiลกtvo iz naravnih materialov in masivnega lesa. Tudi ostalo pohiลกtvo naj bo iz masivnega lesa. Izberimo zavese iz naravnega bombaลพa, ki ne ลกkodujejo.

voda

Kemikalije v vodi

Voda je ลพivljenjsko pomembna. V naลกem telesu je veฤ kot 70 % vode, ki jo moramo redno nadomeลกฤati s sveลพo, ฤisto vodo. Brez vode zdrลพimo le nekaj dni. Vodo potrebujemo za pitje, kuhanje, umivanje in pranje. ลฝal pa v ลกtevilnih gospodinjstvih teฤe iz pipe namesto ฤiste vode strupena tekoฤina.

Voda je topilo, ki absorbira razliฤne mikroelemente, kot so selen, jod, baker in ลพelezo, ki jih ฤloveลกko telo potrebuje. Nase pa veลพe tudi ลกtevilne ลกkodljive snovi, ki jih pobere na svoji poti do vodnega zbiralnika. V Ameriki so v pitni vodi naลกli okrog 350 kemikalij. Med njimi so bili herbicidi, pesticidi, nitrati, nevarni strupi iz smetiลกฤ in celo odpadne kemikalije, ki so iz kemiฤnih tovarn speljane v reke.

V Angliji so leta 1988 v pitno vodo pomotoma spustili 20.000 ton aluminijevega fosfata. Posledice so se pokazale pri porabnikih vode v obliki izpuลกฤajev in motenj v spominu. Posebno so bili prizadeti ljudje, ki so trpeli zaradi alergij, koลพnih bolezni in preobฤutljivosti na kemikalije.

V starih dobrih ฤasih, ko o ekologiji nismo ลกe kaj dosti sliลกali, je tekstilna tovarna v Kranju v Savo redno spuลกฤala ostanke barv. Sava je bila zato rdeฤe ali modro obarvana. Menda tiste barve niso bile ลกkodljive za okolje. Koliko ลกkodljivih odpadnih snovi sedaj spustijo v podtalnico razni nerodni ali brezvestni posamezniki in firme, ne bomo nikoli vedeli. Zadeva praviloma pricurlja v javnost samo v primeru, ฤe pride do pogina rib.

Pitna voda in fluor
Zobozdravniki so bili dolgo ฤasa prepriฤani, da dodajanje fluora v pitno vodo ugodno vpliva na zobe in kosti, medtem ko vpliva fluora na druge telesne organe znanostย  ni raziskala. Danes vemo, da fluor lahko ลกkoduje notranjim organom in ลพivฤnemu sistemu. Krivijo ga tudi za hiperaktivnost in sindrom kroniฤne utrujenosti.

Kar v navado je priลกlo, da medicinska stroka danes vehementno nekaj trdi, jutri pa to poreฤe. Nekaznovano. Dokler je ลกlo samo za ลกpinaฤo, s katero so nas basali, da bi imeli dobro kri, pa se je kasneje izkazalo, da bi bilo vseeno, ฤe bi jedli zajฤjo deteljo, vzamemo to za spodrsljaj. Ko pa gre za stvari, ki ogroลพajo ลพivljenje, je ta zaverovanost vase zelo nevarna. Morali bi biti bolj previdni. Svet postaja tudi vse bolj skomercializiran. Nikomur veฤ ni verjeti.

Po medijih nas prepriฤujejo, da moramo piti ฤim veฤ vode. Jaz osebno raje posluลกam svoj notranji glas. ลฝe od nekdaj ne pijem vode iz pipe, razen ฤe nimam druge moลพnosti. In izkazalo se je, da imam prav. Azbestne cevi, ki jih ลกe danes niso v celoti zamenjali, so nas desetletja zalagale z milijardami rakotvornih azbestnih delcev. Zadnje ฤase pa vse pogosteje sliลกimo, da tudi sicer naลกa voda ni najbolj ฤista. Resnica pa je zaenkrat ลกe skrita v laboratorijih..

Kako do zdrave pitne vode

S kuhanjem ne moremo odstraniti ลกkodljivih snovi iz vode. Zato moramo vso vodo za gospodinjstvo prefiltrirati. Obstojajo razliฤni sistemi.filtrov. Najpogosteje uporabljajo karbonske filtre (oglje), ki odstranijo iz vode klor in pesticide. Obstojajo tudi filtri, ki delujejo po principu ozmoze in odstranjujejo iz vode bakterije in raztopljene maลกฤobe. UV (ultravijoliฤni) filtri ubijejo mikroorganizme.

Za kakลกno kombinacijo filtrov se bomo odloฤili, je odvisno predvsem od natanฤne analize pitne vode v zbiralniku, iz katerega dobivamo vodo. O teh analizah pri nas ne vemo niฤ. Vendar do upravljanja z viri pitne vode ne moremo veฤ biti indiferentni! Demokracija je tudi v tem, da smo redno seznanjeni s kvaliteto vode, kakrลกno pijemo. Pa ne samo, da je kvaliteta vode v mejah dovoljenega, ampak moramo od javnega podjetja, ki upravlja z vodnimi zbiralniki na naลกem obmoฤju, zahtevati podatke o absolutnih vrednostih strupov in drugih primesi, ki jih pitna voda vsebuje. Samo tako se bo situacija izboljลกala in tudi sami si bomo lahko pomagali. Navsezadnje pa lahko neka skupnost sama poลกlje vzorce vodo v analizo neodvisnemu laboratoriju in sama krije stroลกke. Potem pa namesti v zbiralnik ustrezne filtre in jih vzdrลพuje. Konec koncev se vedno izkaลพe, da je drลพava podobna slabo mazanemu sistemu zobnikov, ki povsod ลกkriplje.

ฤŒe kupujemo vodo v steklenicah, se izogibajmo vodi v plastenkah. Pri viลกjih temperaturah lahko namreฤ tudi plastenke v vodo oddajajo ลกkodljive kemikalije.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E