V zadnjih desetletjih se je v surovinah za izdelavo embalaลพe, pohiลกtva in tekstilnega blaga moฤno poveฤal deleลพ nafte. O daljnoroฤnih vplivih teh snovi na zdravje ljudi pa je bolj malo znanega. V stanovanjih in poslovnih prostorih najdemo danes mnoลพico sintetiฤnih materialov, za katere je znano, da povzroฤajo glavobol, laลพje depresije, obฤutljivost in druge teลพave.
Te snovi sicer niso ลพivljenjsko nevarne, vendar motijo dobro poฤutje. Le malo kemikalij, ki so dovoljene za uporabo v gospodinjstvu, je analiziranih na vse ลกkodljive snovi, ki jih vsebujejo. Po neki angleลกki ลกtudiji naj bi bilo samo 10 % pesticidov raziskanih v smislu nevarnosti za zdravje ljudi.
Kratkotrajen kontakt s kemikalijami lahko povzroฤi spontane reakcije, ki najveฤkrat ne pustijo nobenih posledic. Kontakt skozi daljลกi ฤas pa je lahko nevaren, ker strupene snovi sploh ne zaznamo. Negativni uฤinki se seลกtevajo poฤasi in se pokaลพejo najveฤkrat ลกele ฤez desetletja. Star slovenski pregovor pravi: โstokrat niฤ ubije oslaโ. Tudi feng shui odkriva takลกne, navidez nepomembne vplive iz okolja, ki z leti temeljito preobrnejo usodo ฤloveka.

Barve in laki
Danes porabimo ogromne koliฤine barv. Samo v Ameriki jih porabijo letno preko 3,5 milijarde litrov. Da bi odkrili vpliv barv na bivalno okolje, so na Univerzi Johna Hopkinsa v ZDA izvedli obลกirne raziskave, s katerim so dokazali, da barve vsebujejo okrog 300 strupenih snovi, od katerih jih je vsaj 150 rakotvornih. Barve vsebujejo ลกtiri glavne sestavine: smole, ki poskrbijo za oprijemanje in trdoto premaza; topila, ki zagotavljajo, da ostane barva tekoฤa; pigmente, ki doloฤajo barvni odtenek, in ostale dodatke, ki pa podpirajo uฤinkovanje drugih sestavin. Poleg tega barve pogosto vsebujejo fungicide (proti plesni) in kemiฤne konzervanse. Barve izdelujejo na osnovi olj in topil ali na vodni osnovi. Barve na osnovi olj in topil so bistveno bolj ลกkodljive kot tiste na vodni osnovi. Vsebujejo namreฤ nevarne hlapne snovi, ki v konฤni fazi povzroฤajo raka in lahko ลกkodijo ลพivฤnemu sistemu.
Barve niso nevarne samo takrat, ko premazujemo, ampak skozi celo obdobje trajanja barvnih premazov. Povzroฤajo glavobol, kroniฤno utrujenost, teลพave z oฤmi in dihanjem, nihanje razpoloลพenja, vrtoglavico, slabost, motnje v koordinaciji, boleฤine v sklepih in miลกicah in zmanjลกujejo sposobnost presoje.
Med strupenimi snovmi, ki jih vsebujejo barve in laki, predvidoma ni veฤ formaldehida. So pa tu ลกe vedno toluol, kerozin in amoniak. Mnogi proizvajalci ลพe ponujajo lake in barve brez vonja in za njihovo proizvodnjo ne uporabljajo veฤ topil, vendar pa barve ลกe vedno vsebujejo ลกtevilne druge substance, ki so prav tako ลกkodljive in moฤno onesnaลพujejo okolje.
Zdrave alternative za barve
Trgovci ponujajo tudi naravne barve in premaze. Nekateri proizvajalci so se preusmerili v proizvodnjo popolnoma naravnih barv, ki jih izdelujejo iz rastlin. Ponovno so oลพivili tudi izdelavo barv iz mleฤnih beljakovin, krede, apnenca in gline. Za barve na oljni osnovi pa so razvili naravna topila iz olj agrumov.
Tapete
Pri nas tapete nikoli niso bile posebno priljubljene, nekateri ljudje pa jih imajo kljub vsemu radi. Izravnajo nam neravne stene in delujejo tudi izolacijsko. Vendar pa je veliko tapet iz vinila ali pa imajo zaลกฤitno plast iz umetnih snovi, ki prepreฤuje dihanje zidov. Vinilne tapete oddajajo v toplih prostorih pline, ki obฤutljivim ljudem ลกkodijo. Tudi lepila za tapete, ki so sicer iz celuloze, vsebujejo sredstva proti plesni, ki so ljudem ลกkodljiva. Teลพke tapete pa se lahko nalepijo samo s posebnim lepilom, ki vsebuje ลกkodljivi PVC.
Zdrava alternativa za tapete
Odloฤimo se za tekstilne tapete, ki niso plastificirane oziroma so zaลกฤitene s prevleko, ki ne prepreฤuje ยปdihanjaยซ zidov. Bolj spretni lahko sami poslikajo tapete z naravnimi barvami. Steno lahko zaลกฤitimo tudi z bombaลพno ali svileno tkanino, ki jo nalepimo z naravnimi lepili. Zelo dekorativne so grobe tapete iz jute.
Pohiลกtvo in zavese
Oblazinjeno pohiลกtvo pogosto vsebuje poliuretansko peno, ki lahko povzroฤi obฤutljivost koลพe, kaลกelj in bronhitis. Da bi pocenili proizvodnjo, je pohiลกtvo danes deloma ali v celoti izdelano iz ploลกฤ, ki vsebujejo zlepljeno ลพagovino. ฤeprav danes take ploลกฤe ne vsebujejo veฤ formaldehida, lepila ลกe vedno oddajajo v ozraฤje ลกkodljive hlape.
Zavese iz poliestra in vinila niso priporoฤljive, ker na soncu oziroma na toplem oddajajo razliฤne pline.
Zdravo pohiลกtvo in zavese
Kupujmo oblazinjeno pohiลกtvo iz naravnih materialov in masivnega lesa. Tudi ostalo pohiลกtvo naj bo iz masivnega lesa. Izberimo zavese iz naravnega bombaลพa, ki ne ลกkodujejo.

Kemikalije v vodi
Voda je ลพivljenjsko pomembna. V naลกem telesu je veฤ kot 70 % vode, ki jo moramo redno nadomeลกฤati s sveลพo, ฤisto vodo. Brez vode zdrลพimo le nekaj dni. Vodo potrebujemo za pitje, kuhanje, umivanje in pranje. ลฝal pa v ลกtevilnih gospodinjstvih teฤe iz pipe namesto ฤiste vode strupena tekoฤina.
Voda je topilo, ki absorbira razliฤne mikroelemente, kot so selen, jod, baker in ลพelezo, ki jih ฤloveลกko telo potrebuje. Nase pa veลพe tudi ลกtevilne ลกkodljive snovi, ki jih pobere na svoji poti do vodnega zbiralnika. V Ameriki so v pitni vodi naลกli okrog 350 kemikalij. Med njimi so bili herbicidi, pesticidi, nitrati, nevarni strupi iz smetiลกฤ in celo odpadne kemikalije, ki so iz kemiฤnih tovarn speljane v reke.
V Angliji so leta 1988 v pitno vodo pomotoma spustili 20.000 ton aluminijevega fosfata. Posledice so se pokazale pri porabnikih vode v obliki izpuลกฤajev in motenj v spominu. Posebno so bili prizadeti ljudje, ki so trpeli zaradi alergij, koลพnih bolezni in preobฤutljivosti na kemikalije.
V starih dobrih ฤasih, ko o ekologiji nismo ลกe kaj dosti sliลกali, je tekstilna tovarna v Kranju v Savo redno spuลกฤala ostanke barv. Sava je bila zato rdeฤe ali modro obarvana. Menda tiste barve niso bile ลกkodljive za okolje. Koliko ลกkodljivih odpadnih snovi sedaj spustijo v podtalnico razni nerodni ali brezvestni posamezniki in firme, ne bomo nikoli vedeli. Zadeva praviloma pricurlja v javnost samo v primeru, ฤe pride do pogina rib.
Pitna voda in fluor
Zobozdravniki so bili dolgo ฤasa prepriฤani, da dodajanje fluora v pitno vodo ugodno vpliva na zobe in kosti, medtem ko vpliva fluora na druge telesne organe znanostย ni raziskala. Danes vemo, da fluor lahko ลกkoduje notranjim organom in ลพivฤnemu sistemu. Krivijo ga tudi za hiperaktivnost in sindrom kroniฤne utrujenosti.
Kar v navado je priลกlo, da medicinska stroka danes vehementno nekaj trdi, jutri pa to poreฤe. Nekaznovano. Dokler je ลกlo samo za ลกpinaฤo, s katero so nas basali, da bi imeli dobro kri, pa se je kasneje izkazalo, da bi bilo vseeno, ฤe bi jedli zajฤjo deteljo, vzamemo to za spodrsljaj. Ko pa gre za stvari, ki ogroลพajo ลพivljenje, je ta zaverovanost vase zelo nevarna. Morali bi biti bolj previdni. Svet postaja tudi vse bolj skomercializiran. Nikomur veฤ ni verjeti.
Po medijih nas prepriฤujejo, da moramo piti ฤim veฤ vode. Jaz osebno raje posluลกam svoj notranji glas. ลฝe od nekdaj ne pijem vode iz pipe, razen ฤe nimam druge moลพnosti. In izkazalo se je, da imam prav. Azbestne cevi, ki jih ลกe danes niso v celoti zamenjali, so nas desetletja zalagale z milijardami rakotvornih azbestnih delcev. Zadnje ฤase pa vse pogosteje sliลกimo, da tudi sicer naลกa voda ni najbolj ฤista. Resnica pa je zaenkrat ลกe skrita v laboratorijih..
Kako do zdrave pitne vode
S kuhanjem ne moremo odstraniti ลกkodljivih snovi iz vode. Zato moramo vso vodo za gospodinjstvo prefiltrirati. Obstojajo razliฤni sistemi.filtrov. Najpogosteje uporabljajo karbonske filtre (oglje), ki odstranijo iz vode klor in pesticide. Obstojajo tudi filtri, ki delujejo po principu ozmoze in odstranjujejo iz vode bakterije in raztopljene maลกฤobe. UV (ultravijoliฤni) filtri ubijejo mikroorganizme.
Za kakลกno kombinacijo filtrov se bomo odloฤili, je odvisno predvsem od natanฤne analize pitne vode v zbiralniku, iz katerega dobivamo vodo. O teh analizah pri nas ne vemo niฤ. Vendar do upravljanja z viri pitne vode ne moremo veฤ biti indiferentni! Demokracija je tudi v tem, da smo redno seznanjeni s kvaliteto vode, kakrลกno pijemo. Pa ne samo, da je kvaliteta vode v mejah dovoljenega, ampak moramo od javnega podjetja, ki upravlja z vodnimi zbiralniki na naลกem obmoฤju, zahtevati podatke o absolutnih vrednostih strupov in drugih primesi, ki jih pitna voda vsebuje. Samo tako se bo situacija izboljลกala in tudi sami si bomo lahko pomagali. Navsezadnje pa lahko neka skupnost sama poลกlje vzorce vodo v analizo neodvisnemu laboratoriju in sama krije stroลกke. Potem pa namesti v zbiralnik ustrezne filtre in jih vzdrลพuje. Konec koncev se vedno izkaลพe, da je drลพava podobna slabo mazanemu sistemu zobnikov, ki povsod ลกkriplje.
ฤe kupujemo vodo v steklenicah, se izogibajmo vodi v plastenkah. Pri viลกjih temperaturah lahko namreฤ tudi plastenke v vodo oddajajo ลกkodljive kemikalije.


