Damjana Bakarič: Premagati tesnobo?! Ni lahko, vendar se da!

Damjana Bakarič o tem, kako preživeti in živeti po izkušnji, ki je ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom.

Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas

Z Ano Praznik, voditeljico oddaje Delovna akcija, sva se pogovarjali med snemanjem oddaje, kjer so prenavljali stanovanje družine v stiski.

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi.

Vlažilnik zraka v spalnici – da ali ne?

Vlažilnik zraka v spalnici se zdi tako odlična rešitev, toda če se odločite za nakup, morate upoštevati nekaj pomembnih napotkov.

Pretiravanje s kofeinom poveča nevarnost za osteoporozo

Prepogosto uživanje večjih odmerkov kofeina lahko privede do številnih težav, povezanih z zdravjem.

Berta Cáceres: »Bojijo se nas, ker se jih ne bojimo.«

Berta Cáceres, mati štirih otrok, leta 2015 dobitnica Goldmanove nagrade, prestižnega mednarodnega priznanja za izjemne okoljevarstvene dosežke, je bila namreč marca 2016 zahrbtno umorjena na svojem domu.

Kari s paradižnikom in čičeriko

Indijsko obarvana jed kari s paradižnikom in čičeriko za okusno kosilo.

Tibetanske vaje: 6 obredov za zdravje in mladost

Tibetanske vaje niso le vaje, temveč so starodavni obredi – ključ do večne mladosti, zdravja in življenjske moči.
Zdravje & prehranaKaj je krivo, da ogromno ljudi skorajda ne pešači več?

Kaj je krivo, da ogromno ljudi skorajda ne pešači več?

MORDA VAS ZANIMA

Možnost izbire med najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi je povzročila, da se je število korakov, ki jih naredimo dnevno, drastično zmanjšalo. Po eni strani je seveda zelo koristno, da nam sodobna prevozna sredstva omogočajo premagovanje daljših razdalj v zelo kratkem času. Vendar pa raziskave kažejo, da se ljudje pogosto ne odločajo za pešačenje niti takrat, ko gre za relativno kratke razdalje. Pomanjkanje hoje oziroma gibanja lahko seveda sčasoma privede do resnih težav z zdravjem. Hkrati pa je dejstvo, da je pešačenje v zatonu, povezano tudi z vse večjo obremenitvijo okolja. Študija, ki je bila nedolgo tega objavljena v reviji Transportation Research, razkriva, kaj so glavni razlogi za to, da se številni ljudje vse redkeje zanašajo na svoje noge. S tem so obenem nakazane smernice, ki bi lahko pripomogle k temu, da bi se to v prihodnosti spremenilo …

Več ko hodimo, bolj realistične so naše ocene posameznih razdalj

- Oglas -

Raziskovalci, ki so se podpisali pod omenjeno študijo, so ugotovili, da je eden izmed pomembnih razlogov za to, da ljudje pogosto neradi pešačijo, napačna ocena razdalje. To je problematično predvsem v okoljih, ki nam niso najbolj znana. Tako imamo občutek, da bomo porabili preveč časa in energije, če bomo poskušali premagati razdaljo med točko A in točko B peš, zato se raje odločimo za druge možnosti. Težavo je mogoče torej vsaj deloma zmanjšati z namestitvijo večjega števila znakov z navedenimi razdaljami. Izkazalo se je sicer, da imajo tisti, ki veliko hodijo, precej manj tovrstnih težav. To pomeni, da lahko precej natančneje ocenijo, koliko časa jim bo vzela določena pot, ne da bi se morali pri tem zanašati na druge pripomočke (npr. različne aplikacije). Tudi tu torej velja načelo »vaja dela mojstra«.

Pešci

Pešcem neprijazne površine dajo občutek, da gre za preveliko razdaljo

V študiji so izpostavljeni še nekateri drugi dejavniki, ki vplivajo na našo odločitev, ali bomo določeno razdaljo premagali peš ali ne. V določeni meri je odločitev povezana s tem, kolikšno težo prenašamo s seboj. Tako se mnogi neradi odpravijo v trgovino peš, saj jih skrb pot nazaj. Poleg tega je lahko pri odločanju, ali iti peš ali ne, včasih pomembno tudi vprašanje varnosti. A bolj kot vsi našteti dejavniki naj bi bile pomembne značilnosti poti oziroma neposredna okolica. Bolj ko je pot »dolgočasna« in nenaklonjena pešcem, daljša se nam zdi razdalja. Tako se lahko zdi pot od parkirnega mesta do vhoda trgovskega centra včasih neskončno dolga, čeprav gre v resnici kvečjemu za nekaj 100 metrov. Po drugi strani pa v mestnih središčih zlahka prehodimo precej dolge razdalje, ne da bi to sploh opazili. Ljudje, ki živijo v večjih mestih, so tako pogosto tisti, ki dnevno naredijo največ korakov.

Evropejci precej bolj naklonjeni pešačenju od Američanov

Razlike se pokažejo tudi pri primerjavi različnih celin oziroma držav – Evropejci na primer v povprečju prehodimo precej več od Američanov. Tu ne gre samo za vprašanje »lenobe«, ampak naj bi imela precej večji vpliv arhitektura mest oziroma podoba zunanjih površin. Če gre za prijetno, pešcem naklonjeno okolje, bo naša ocena tega, koliko časa v resnici potrebujemo za določeno razdaljo, mnogo natančnejša. Velja pa seveda tudi nasprotno: monotona, pešcem neprijazna pot bo povzročila, da bomo imeli občutek, da gre za precej daljšo razdaljo, kot je v resnici. Če želimo, da ljudje več hodijo, je torej nujno, da se pri načrtovanju ali posodobitvah naselij upošteva tudi ta vidik.

Preberite tudi: Hitra hoja: že pol ure dnevno lahko spremeni ogromno!

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×