Jeglič: Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Pomladanski jeglič ali brkončica je zelnata trajnica s kratko, rjavo koreniko. Jajčasto okrogli, valoviti, nazobčani listi so v pritlični rozeti, iz katere se dviga 10 do 20 cm visoko cvetno steblo, ki ima na koncu skupino trobentastih cvetov. Venčni listi so zlatorumeni, čašni pa zeleni. Sveži cvetovi imajo prijeten meden vonj, sveži podzemni deli rastline pa dišijo po sladkem janežu in so trpkega okusa. Jeglič cveti od konca marca do konca maja. Raste po celi Evropi po travnikih, ob gozdovih in po grmovnatem gorskem svetu.

Jeglič - zdravilna rastlina

Zdravilni deli rastline

Največkrat uporabljamo korenine jegliča, nabiramo pa tudi cvetove, ki jih sušimo z zelenimi čašami vred. Posušene korenine so brez vonja, namenjene pa so pripravi zdravilnih čajev. Zaradi blagodejnih učinkov pri kašlju je tekoči ekstrakt korenin jegliča pogost dodatek sirupom. Jeglič vsebuje med drugim snov saponin, ki redči sluz, nahaja se v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene čaše in listi. Zelena čaša vsebuje tudi vitamin C, v cvetovih pa so eterična olja, grenčine, kafra, fenolni glikozid in ciklamin.

Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Jeglič je kot ena izmed prvih pomladanskih rastlin izredno pomemben, saj zdravi katarje, kašelj, gripo, poleg tega pa nadomešča tudi porabljeni vitamin C. Priporočajo ga tudi pri bronhialnih vnetjih, pri pljučnici in oslovskem kašlju. Korenine in cvetovi čistijo kri in izločajo strupene snovi, ki vplivajo na nastanek revmatizma.

Čaj iz jegliča

Čaj iz jegliča je priporočljivo piti spomladi, saj očisti kri, poleg tega krepi živce in srce, blaži migreno in glavobol, zmanjšuje prevelik pritok krvi v glavo ter preprečuje nastajanje krvnih strdkov in posledično kapi. Jeglič je učinkovit tudi pri zdravljenju nespečnosti, v tem primeru zmešamo enake dele jegliča, sivke, hmelja, šentjanževke in baldrijana. Eno in pol čajne žličke namočimo v skodelico vode, pustimo 10 minut, nato pa sladkamo z medom. Pijemo vsak večer pred spanjem. Za spomladansko čiščenje krvi napravimo mešanico jegliča, mladih poganjkov črnega bezga, mladih kopriv in regratovih korenin, nato pa 3 žličke mešanice namočimo v pol litra vroče vode. Tako pripravljen nesladkan čaj pijemo trikrat na dan.

Jeglič v farmaciji

Ker jeglič deluje sekretolitično (mehča izločke) in sekretomotorično (lajša izkašljevanje), je uporaben pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu ter kot tak dodan mnogim sirupom za izkašljevanje. Saponini in flavonoidi imajo tudi diuretični učinek, zato jegličev čaj uporabljamo za odvajanje vode.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.