Izgorelost je bolezen sodobnega časa, ki doleti osebe, ki so fizično in psihično povsem izčrpane. Sicer jo povzročajo kronične težave in stres na kateremkoli področju, največkrat in običajno pa je to področje prav področje kariere.

Izgorelost

Naša služba, naša kariera oz. naše delo je pomembno področje v našem življenju. Je področje, s katerim merimo uspeh in ki prinaša reden prihodek, ki je ključen za našo eksistencialno varnost in pogosto tudi za varnost naših bližnjih. Delo nam prinaša samospoštovanje, samozavest, socialno mrežo in občutek uspeha. Ima pa tudi svoje temne plati; prinaša nam visoke delovne zahteve, visoko stopnjo stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Lahko je vir nezadovoljstva in negativnih vplivov na naše zdravje, odnose in življenje nasploh.

Izgorelost je rezultat procesa izgorevanja

Izgorevanje je proces, ko se človek žene onkraj svojih meja, da bi zadovoljil svoja pričakovanja in pričakovanja okolice. Deloholizem in pretirano angažiranje sta glavna simptoma izgorevanja. Je proces, ki traja nekaj let. Izgorevanje lahko prepoznamo po občutku kronične utrujenosti, pojavita se tako fizična, kot psihična izčrpanost, motnje spanja in druge zdravstvene težave, značilna je tudi depresija, apatija in negativen odnos do dela, občuti se obup in nemoč.

Izgorelost je končni rezultat izgorevanja. Je psihofizični zlom, ki je posledica pretirane delovne zagnanosti. Izgorelost je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija in zmanjšana osebna učinkovitost.

Izgorelost ni enaka delovni izčrpanosti. Le-ta se pojavi po daljšem obdobju povečanega delovnega stresa, a se hitro odpravi s počitkom, medtem ko izgorelost prizadane močneje in globlje. Pri izgorelosti poleg izčrpanosti nastopijo še težka duševna stanja, kot so tesnoba, panični napadi, depresija in čustvena nihanja.

Znaki in simptomi izgorelosti

  • Izrazit upad telesne energije;
  • tesnoba;
  • napetost;
  • panični napadi;
  • razočaranje;
  • utrujenost;
  • nezmožnost opravljanja opravil;
  • površnost;
  • razdražljivost;
  • depresivno razpoloženje;
  • občutljivost;
  • obup;
  • nemoč;
  • nezmožnost osredotočanja;
  • pozabljivost;
  • izguba motivacije za delo;
  • slabo počutje;
  • bolečine v telesu.
Simptomi izgorelosti

Dejavniki tveganja za izgorelost:

Izgorevanje in izgorelost nista le posledica zunanjih stresnih dejavnikov (preobremenjenost, delo, stres), temveč v to vodi tudi človek sam, ki si ne zna ali ne upa, ne zmore vzeti časa za počitek in odmor. Taka oseba izgubi stik s samim s seboj in pozabi na skrb nase. Zanimivo je, da so za izgorelost najbolj dovzetni ljudje, ki so uspešni in zagnani, a za njihovo pridnostjo in delom stojijo drugačni razlogi. Najbolj namreč izgorevajo osebe, ki sebe vrednotijo glede na dosežke in to pričakujejo tudi od drugih. Izgorevajo osebe, ki hrepenijo po potrditvi drugih ter osebe, ki so bili v otroštvu vzgojene s pogojno ljubeznijo. To pomeni, da so ljubezen in pohvale dobivali predvsem z delom, rezultati in uspehi, ne pa takrat, ko so se igrali in uživali. Tako so postopoma sprejeli vzorec, da so vredni nekaj le, ko nekaj dosežejo in ko so produktivni. To je tudi razlog, da potem celo življenje stremijo k rezultatom in uspehi.

Dejavniki tveganja so:

  • deloholizem;
  • perfekcionizem;
  • vzgoja s pogojno ljubeznijo;
  • stres;
  • želja po potrditvi drugih;
  • premajhna skrb zase in za svoj duševni mir;
  • čustvena ranljivost;
  • nezdrav življenjski slog;
  • samovrednotenje glede na dosežke;
  • občutljivost na kritiko;
  • pretirana odgovornost.

Zdravljenje

Izgorelost lahko zdravite le s strokovno pomočjo in z veliko vložene energije v delo na sebi ter ob podpori drugih. Pomembno je, da si vzamete zadostno mero počitka in oddiha. Ključna je dobra organiziranost, da se tekom dneva čimmanj obremenjujete. Naloge si razvrstite po pomembnosti in aktivnosti dobro načrtujte, pri čemer si zastavite dosegljive cilje. Poiščite pomoč in podporo nadrejenih in sodelavcev in težave z njimi rešujte sproti. Dobro razmislite o tem, v kaj boste vlagali svojo energijo in čas. Delajte stvari, ki vas veselijo, in v katerih uživate, saj vas te aktivnosti razbremenjujejo. Pomislite na vse stvari, ki vas obremenjujejo in jih skušajte spremeniti. Postavite sebi in drugim določene omejitve ter cenite svoje dosežke. Pozorno spremljajte svoje stanje, pomembno pa je tudi, da stremite k zdravemu življenjskemu slogu. Raziščite vzroke svojega delovanja. Preverite, kakšno vzgojo ste imeli v otroštvu in se vrnite v preteklost. Razčistite sami s seboj. Okrevanje lahko traja nekaj let.

Izgorelost je jasno opozorilo telesa

Izgorelost je jasno opozorilo vašeg telesa, duše in uma, da preprosto ne zmorete več. Je izrazit upor, s katerim vam telo sporoča, da prenehajte s takim početjem. S tem vam telo odpre oči in vam pove, da preverite stanje samega sebe, da prevrednotite svoje življenje in da se zbližajte s samim seboj. To je znak, ki vam pravi, da izstopite iz stresnega pehanja za uspehom, saj s tem zlorabljate sami sebe.

Na izgorevanje pomembno vpliva tudi današnji stres in visoka pričakovanja okolice

Lahko rečemo, da so dandanes časi izjemno stresni. Visoka pričakovanja družbe in okolice so tista, ki nas spodkopavjao. Pod pritiskom so vsi, ki delajo v stresnem delovnem okolju, kjer vlada slaba atmosfera in kjer ni priznanj za delo. Če se ob tem oseba trudi vzdrževati še družino, čist dom, obvladovati opravke in skrbeti za kakovostno zasebno življenje, kaj hitro pride do izčrpanosti. Pomembno je, da se zavedate pomembnosti svojega prostega časa, počitka in oddiha. To je namreč čas, ko ste vi zares vi, ko odložite masko svojega poklica in delovnega mesta in ko se zares lahko vrnete k sebi in spoznate, kaj vas zares veseli. Ne dovolite si, da vas stres pokoplje.

Preberite tudi: Stres: Kakšne so lahko njegove posledice kako jih zdraviti?