Zaenkrat imamo srečo, da je v Sloveniji še vedno v izobilju tako pitne vode kot tudi vode v vodotokih. Zavedati se moramo, da se lahko to stanje spremeni čez noč. Največji vpliv na izobilje vode imata kmetijsko in gozdarsko upravljanje. Če je to pravilno in trajnostno, je tudi vode v izobilju.


Zalivanje in namakanje v kmetijstvu

Zaradi netrajnostnih praks v kmetijstvu je treba bolj zalivati

Večina za pomanjkanje vode krivi industrijo ali globalno segrevanje, vendar ni tako. Industrija sicer porablja vodo, vendar se ta v večini primerov vrača nazaj v vodotoke. Kako onesnažena je vrnjena voda, pa je drugo vprašanje.

Kmetijstvo po drugi strani uporablja vodo iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin in ta voda se ne vrne več v strugo, iz katere je bila vzeta. Po možnosti se uporablja tudi sistem namakanja, ki je najmanj primeren za določeno področje ali pridelavo. Zaradi netrajnostnih praks v kmetijstvu (v ospredju je oranje) se mora za pridelavo tudi pogosteje in obilneje zalivati, da se doseže želeni rezultat. To so razlogi, da se količina vode v vodotokih in jezerih zmanjšuje, da se zasoljujejo pridelovalne površine in izpirajo hranila.

Naravne katastrofe, ki jih je povzročilo izsuševanje

Vse skupaj je prišlo tako daleč, da mnogo mogočnih rek več ne priteče do morja. Med njimi sta reki Kolorado in Rio Grande – eni najdaljših rek Severne Amerike –, potem reka Ind – ena najdaljših rek v Aziji, Rumena reka – šesta najdaljša reka na svetu, reka Murray – največja avstralska reka, in še bi lahko naštevali. To ni samo zastrašujoče s stališča uničevanja narave, ampak je prava naravna katastrofa, saj izginjajo celotni ekosistemi. Kar pomeni, da z degradiranega področja ne izgine ali izumre samo ena živalska ali rastlinska vrsta, ampak na stotine živali in rastlin. Vzemimo za primer jezero Poopo v Andih na nadmorski višini 3680 m, ki je bilo drugo največje bolivijsko jezero, zdaj pa ga ni več. Z njim je izginilo vse življenje, ki je bilo odvisno od njega. Tako je izginila celotna populacija flamingov na tistem področju. Ali primer jezera Čad v srednji Afriki, ki se je po podatkih Združenih narodov skrčilo za 95 % od leta 1963 do 1998. Od jezera je odvisnih 20 milijonov ljudi, ki živijo na njegovem nabrežju in ga med drugim uporabljajo tudi za vir pitne vode. Prav tako je prizadeto področje okoli Aralskega jezera. To jezero je bilo včasih veliko kot pol Jadranskega morja in predstavljalo poglavitni vir dohodka tamkajšnjemu prebivalstvu. Zdaj se razteza na samo 10 % prvotne površine jezera.


namakanje italija

Ob prekomernem namakanju se izpirajo tudi hranila

Tudi primerov izginjanja jezer po svetu je ogromno. S tem ne izginja samo narava, ampak možnost preživetja za milijone ljudi. Vse to se dogaja zaradi preusmerjanja vode iz prvotnih vodotokov v kanale, ki vodijo do agronomskih površin in se uporabljajo za zalivanje.

Z nepravilnimi agronomskimi praksami se ob prekomernem namakanju izpirajo tudi hranila. Tako končajo nitriti in nitrati iz umetnih ali organskih gnojil v podtalnici. Na koncu tako onesnaženo vodo pijemo sami. Prav tako se ob neprimernih zalivalnih sistemih zasoljujejo tla. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se letno na svetu zaradi zasoljevanja ustvari okoli 1,5 milijona hektarjev neuporabnih kmetijskih površin. Na teh površinah ne morejo več pridelovati kulturnih rastlin in postanejo puščave. Tako zasoljena področja nastajajo tudi v sredozemskih državah.

Trajnostne rešitve za obnovo pokrajin

Zdaj poglejmo, kako v permakulturi s primernimi trajnostnimi rešitvami obnovimo takšne pokrajine, oziroma če situacija še ni tako katastrofalna, kako preprečimo, da bi do tega sploh prišlo. Prvi in najpomembnejši korak je, da naredimo permakulturni načrt področja ali sistema, ki ga želimo uporabljati. Pri tem je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki ga upoštevamo, voda – njeni viri in uporaba. Na veliko večino področij na tem svetu (med njimi je tudi Slovenija) pade dovolj padavin, ki jih ob pravilni uporabi lahko izkoristimo za agronomske namene čez vse leto in zato ni treba črpati vode iz vodotokov. Seveda samo trajnostna uporaba vodnih virov ni dovolj za uspeh. Zraven je treba vključiti tudi druge trajnostne prakse in pravilno upravljanje. Vendar se zdaj osredotočimo samo na vodo.

 Padavine, ki padejo na določeno površino, niso enakomerno razporejene čez vse leto. Zato vedno, ko je to mogoče, načrtujemo, da v sistemu shranimo čim več vode, ki pade na našo površino. To naredimo s svejli, vodnimi zajetji ali zalogovniki vode. Zalogovniki vode so cisterne ali kakšne druge posode, v katerih shranjujemo vodo za poznejšo uporabo.


Svejl

Svejl je vodoravni jarek, ki sledi terenu. Ob izdelavi nasipa svejla se izkopana zemlja ne stiska, tako ostane rahla, kar pripomore k boljši vodni infiltraciji. Svejl je sistem za rast dreves in grmov. Nikoli ne sme biti zasajen samo z zelnatimi rastlinami, tudi če so te trajnice. Kajti slednja zasaditev ne stabilizira nasipa dovolj in bi ob močnem dežju lahko prišlo do zrušitve nasipa in povzročene škode vzdolž pobočja. Svejl je namenjen temu, da zadrži površinsko odtekajočo vodo s pobočja nad sabo in jo infiltrira v nasip ter zemljo pod sabo. Tako se voda, ki bi v primeru brez svejla odtekla v vodotoke in morja (s seboj bi odnesla tudi hranila), infiltrira in shrani v zemlji. Infiltracija je počasen proces, kakor je tudi počasen proces potovanja vode skozi zemljo do globljih plasti. S tem omogočimo rastlinam dostopnost vode skozi daljše časovno obdobje. Opozoriti moram, da načrtovanje in izdelavo svejlov prepustite strokovnjakom in jih ne izdelujte sami brez zadostnega znanja in izkušenj.

Vodna zajetja so izkopani ribniki ali ribniki, narejeni na pobočjih s pomočjo nasipov. Ti so lahko povezani s svejli, ki jim omogočijo polnjenje iz večje površine zajetja padavin. V vodnih zajetjih shranimo vodo za poznejšo uporabo. To je tudi voda, ki bi drugače odtekla v vodotoke in v morje in se ne bi infiltrirala v zemljo za poznejšo uporabo. Enako kot pri svejlih velja tudi pri vodnih zajetjih, delo prepustite strokovnjakom. Naložba se v obeh primerih izplača.

Preprosto preprečimo izhlapevanje vode iz površin

Naslednja zadeva, ki ji moramo posvetiti veliko pozornosti, je sama pridelovalna površina. Na njej je treba uporabljati prakse, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz površin samih. Prav tako je zelo pomembno ustvarjanje strukture zemlje in povečevanje organskega ogljika v zemlji. Vse troje je izredno povezano in prepleteno med sabo.

Najboljši način za zagotovitev vseh treh kriterijev je ta, da imate svoje površine vedno zasajene z živimi rastlinami in ni nobenega kotička zemlje, ki bi bil prazen in izpostavljen vremenskim vplivom v nobenem časovnem obdobju ali delu leta.


To dosežete tako, da vedno, kadar poberete (požanjete) en pridelek, nasadite (posejete) na njegovo mesto naslednjega. Na primer: ko poberete solato, takoj zasadite gredo z ohrovtom, zeljem ali kakšno drugo zelenjavo, ki gre dobro za solato. Če imate posajen por ali čebulo, ju ne pustite rasti samih, saj je preveč gole zemlje med sadikami. Istočasno med por ali čebulo nasadite solato. Kadar vam med sadikami vseeno ostane prazen prostor in nimate ideje, kaj bi lahko zraven nasadili, potem vsaj zaščitite zemljo z zastirko. Zastirka med vsemi svojimi koristnimi lastnostmi ščiti zemljo pred pregrevanjem in zadržuje vlago. Če poberete pridelek in ne želite več saditi pridelkov na tisto gredico, potem vsaj posejte podorne rastline in jih pustite v gredici, dokler gredice ne zasejete ali zasadite na novo. Zelo pomembna je tukaj pridelava brez prekopavanja ali oranja. Oboje poslabšuje vse tri kriterije.

Kapljično zalivanje njive

Kapljično namakanje povzroča najmanj zasoljevanja

Zadnja pomembna stvar za izboljšanje rabe vode je uporaba primerne tehnologije namakanja in upravljanje z njo. Če je že treba namakati zaradi sušnega obdobja, naj se uporablja kapljično namakanje. To je najbolj učinkovit način izrabe vode in povzroča najmanj zasoljevanja pridelovalnih površin. Kadar se na novo poseje pridelek ali presadijo sadike in je kapljično namakanje nezadostno, naj se uporabi namakanje z razpršilci ali ročno zaliva samo nekaj dni, da rastline poženejo korenine v globlje plasti zemlje. Za tem se lahko brez težav preide na kapljično namakanje.

Ker prihaja sušno obdobje v naše kraje, je treba optimizirati tudi porabo vode. Z zgoraj naštetimi rešitvami lahko veliko pripomoremo k obnavljanju podtalnice in drugih vodotokov. S tem pa zagotovimo zadostne zaloge vode poznejšim generacijam.

Seznam načinov za varčevanje z vodo na domačem vrtu:


  • posode za skladiščenje deževnice,
  • vedno zasajena vsa površina,
  • ustvarjanje strukture zemlje (pridelava brez prekopavanja),
  • povečevanje organskega ogljika v zemlji,
  • zastirka (sekanci, listje, slama, odpadna volna in drug organski material),
  • kapljično namakanje,
  • namakanje s pomočjo vkopanih neglaziranih lončenih posod (za sušne pokrajine ali pokrajine, kjer voda hitro odteče),
  • vkopane gredice za sušne pokrajine (potke višje od gredic).

VEČ VSEBIN: