Hrup, za katerega je kriv človek, vpliva tudi na paritveno uspešnost ptic

    Ste že kdaj opazili, da se ptičje petje spremeni, ko se hrup v okolici poveča? To ni naključje, ampak obstajajo tudi znanstvene študije, ki pojasnjujejo ta fenomen, obenem pa razkrivajo tudi negativen vpliv, ki ga ima lahko hrup na paritveno uspešnost ptic, s tem pa tudi na obstoj določene vrste. Eno takšnih študij, ki se je ukvarjala s povezavo med hrupom in paritveno uspešnostjo ptic, so pred kratkim izvedli znanstveniki z univerze v ameriški zvezni državi Virginia. Rezultati so precej zaskrbljujoči, saj se je izkazalo, da lahko hrup posredno prispeva tudi k izumiranju določenih vrst ptic.

    Zaradi zvočnega onesnaževanja postane petje glasnejše, obenem pa krajše

    Ekipa znanstvenikov, ki jo je vodila dr. Katherine Gentry, se je ukvarjala z vplivom hrupa na ptice pevke v določenih delih Združenih držav Amerike. Raziskovalci so ugotovili, da postane petje ptic zaradi človeškega zvočnega onesnaževanja precej glasnejše. Za to, da so prišli do teh izsledkov, so preučevali obnašanje ptic na treh različnih območjih. Glavna razlika je bila predvsem v stopnji zvočne onesnaženosti. Primerjali so namreč petje ptic na območjih v bližini zelo prometnih cest in na predelih, kjer so bližnje ceste občasno povsem zaprte za promet, pogosto tudi za 36 ur. Raziskovalci so bili pozorni predvsem na trajanje ptičjega petja ter na minimalno in maksimalno glasnost. Obenem so analizirali tudi stopnjo hrupa, ki je bil predvsem posledica prometa. Tam, kjer je bila cesta v določenih terminih povsem zaprta, je bilo petje ptic v povprečju nižje, obenem pa je posamezna »pesem« trajala dlje.

    Komunikacija med pticami je zaradi hrupa pogosto omejena

    Precejšen delež ptičjega petja predstavlja del paritvenega obreda. Z oglašanjem oziroma petjem namreč ptice komunicirajo z drugimi predstavniki vrste, ki jih poskušajo privabiti. Če morajo postati ptice zaradi hrupa v okolici glasnejše, je njihovo petje manj niansirano in ne traja tako dolgo, kot bi sicer, zato se izgubijo mnoga pomembna poročila. Raziskovalci tako ugotavljajo, da je hrup, za katerega je kriv človek, predvsem hrup, ki je posledica prometa, povezan z zmanjšano paritveno uspešnostjo ptic. Tako ima zvočno onesnaževanje negativen vpliv na biodiverziteto.

    Negativen vpliv človeka na okolje je pogosto manj očiten na prvi pogled

    Znanstveniki opozarjajo, da pogosto pozabljamo na manj očiten oziroma bolj posreden vpliv na okolje in s tem tudi na živali, ki ga ima lahko človeško početje. Že krajše zapiranje posameznih cest za promet lahko pomembno prispeva k večji paritveni uspešnosti ptic, zato je to lahko eden od pomembnih ukrepov za ohranjanje oziroma zaščito ogroženih vrst živali. Seveda pa lahko zmanjšanje hrupa zelo koristi tudi ljudem, saj je dokazano, da ima lahko tudi zvočno onesnaževanje zelo negativen vpliv na naše zdravje in počutje. Med drugim lahko prekomeren hrup prizadene naš srčno-žilni sistem in privede do okvar molekul DNK, zelo negativno pa vpliva tudi na spanje, koncentracijo, spomin in na raven stresnega hormona v našem telesu. Prizadevanja za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja so zato pomembna zaradi mnogih razlogov, ki jih ne smemo zanemariti.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte
    Deli
    Karmen Jordan
    Karmen Jordan, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.