Kari s paradižnikom in čičeriko

Indijsko obarvana jed kari s paradižnikom in čičeriko za okusno kosilo.

Tibetanske vaje: 6 obredov za zdravje in mladost

Tibetanske vaje niso le vaje, temveč so starodavni obredi – ključ do večne mladosti, zdravja in življenjske moči.

Na vidiku nova pomoč za osebe z endometriozo

Endometrioza je bolezenska motnja, za katero je značilno pojavljanje tkiva, katerega lastnosti so zelo podobne maternični sluznici, zunaj maternice.

Ne dopustite, da vas zamera razžre od znotraj

Zamera je lahko povezana z zelo konkretnimi dogodki – na primer z izdajo ali ponižanjem.

Govorjenje med spanjem: kaj je krivo za ta pojav?

Govorjenje med spanjem se zdi na prvi pogled predvsem komično. Osebe, za katere se izve, da ponoči rade »poklepetajo same s sabo«.

Psi v povprečju razumejo kar približno 90 človeških besed in fraz

Psi v povprečju razumejo približno 90 človeških besed in fraz.

Popolna nedelja za dober začetek naslednjega tedna

Nedelja je sicer za mnoge ljudi dela prost dan, vendar so osebe, ki nedeljo dojemajo kot svoj najljubši dan v tednu, precej redke.

Podrgnite česen po stopalih … in v ustih boste že kmalu začutili znan okus!

Ali ste vedeli, da lahko okušamo tudi s stopali? Če mislite, da gre za nekakšno čudno šalo, se lahko o resničnosti te trditve precej hitro prepričate sami.
ŽivaliHrup, za katerega je kriv človek, vpliva tudi na paritveno uspešnost ptic

Hrup, za katerega je kriv človek, vpliva tudi na paritveno uspešnost ptic

MORDA VAS ZANIMA

Ste že kdaj opazili, da se ptičje petje spremeni, ko se hrup v okolici poveča? To ni naključje, ampak obstajajo tudi znanstvene študije, ki pojasnjujejo ta fenomen, obenem pa razkrivajo tudi negativen vpliv, ki ga ima lahko hrup na paritveno uspešnost ptic, s tem pa tudi na obstoj določene vrste. Eno takšnih študij, ki se je ukvarjala s povezavo med hrupom in paritveno uspešnostjo ptic, so pred kratkim izvedli znanstveniki z univerze v ameriški zvezni državi Virginia. Rezultati so precej zaskrbljujoči, saj se je izkazalo, da lahko hrup posredno prispeva tudi k izumiranju določenih vrst ptic.

- Oglas -

Zaradi zvočnega onesnaževanja postane petje glasnejše, obenem pa krajše

Ekipa znanstvenikov, ki jo je vodila dr. Katherine Gentry, se je ukvarjala z vplivom hrupa na ptice pevke v določenih delih Združenih držav Amerike. Raziskovalci so ugotovili, da postane petje ptic zaradi človeškega zvočnega onesnaževanja precej glasnejše. Za to, da so prišli do teh izsledkov, so preučevali obnašanje ptic na treh različnih območjih. Glavna razlika je bila predvsem v stopnji zvočne onesnaženosti. Primerjali so namreč petje ptic na območjih v bližini zelo prometnih cest in na predelih, kjer so bližnje ceste občasno povsem zaprte za promet, pogosto tudi za 36 ur. Raziskovalci so bili pozorni predvsem na trajanje ptičjega petja ter na minimalno in maksimalno glasnost. Obenem so analizirali tudi stopnjo hrupa, ki je bil predvsem posledica prometa. Tam, kjer je bila cesta v določenih terminih povsem zaprta, je bilo petje ptic v povprečju nižje, obenem pa je posamezna »pesem« trajala dlje.

Komunikacija med pticami je zaradi hrupa pogosto omejena

Precejšen delež ptičjega petja predstavlja del paritvenega obreda. Z oglašanjem oziroma petjem namreč ptice komunicirajo z drugimi predstavniki vrste, ki jih poskušajo privabiti. Če morajo postati ptice zaradi hrupa v okolici glasnejše, je njihovo petje manj niansirano in ne traja tako dolgo, kot bi sicer, zato se izgubijo mnoga pomembna poročila. Raziskovalci tako ugotavljajo, da je hrup, za katerega je kriv človek, predvsem hrup, ki je posledica prometa, povezan z zmanjšano paritveno uspešnostjo ptic. Tako ima zvočno onesnaževanje negativen vpliv na biodiverziteto.

Negativen vpliv človeka na okolje je pogosto manj očiten na prvi pogled

Znanstveniki opozarjajo, da pogosto pozabljamo na manj očiten oziroma bolj posreden vpliv na okolje in s tem tudi na živali, ki ga ima lahko človeško početje. Že krajše zapiranje posameznih cest za promet lahko pomembno prispeva k večji paritveni uspešnosti ptic, zato je to lahko eden od pomembnih ukrepov za ohranjanje oziroma zaščito ogroženih vrst živali. Seveda pa lahko zmanjšanje hrupa zelo koristi tudi ljudem, saj je dokazano, da ima lahko tudi zvočno onesnaževanje zelo negativen vpliv na naše zdravje in počutje. Med drugim lahko prekomeren hrup prizadene naš srčno-žilni sistem in privede do okvar molekul DNK, zelo negativno pa vpliva tudi na spanje, koncentracijo, spomin in na raven stresnega hormona v našem telesu. Prizadevanja za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja so zato pomembna zaradi mnogih razlogov, ki jih ne smemo zanemariti.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×