Gorka Berden, ki je igro ลกtudirala v Parizu, vam je najbrลพ poznana kot Miลกa iz serije Da dragi! Da, draga! Pravi, da se, odkar se je vrnila v Slovenijo, poฤuti kot v malem kokonu, v katerem sicer lepo ลพivimo, smo pa premalokrat preseneฤeni. Zelo dobro zna prisluhniti sebi in svojemu telesu, veliko pa razmiลกlja tudi o tem, kako poskrbeti za naลก planet.
Igro ste ลกtudirali v Parizu, kako se spominjate tega obdobja?
Poleg samega mesta, nad katerim sem bila navduลกena, mi je bilo v Parizu najbolj vลกeฤ to, da sem imela vzporeden ลกtudij na mednarodni igralski ลกoli. Ure igre v francoลกฤini in enako ลกtevilo ur tudi v angleลกฤini, kar je bilo zelo dobro, saj sem lahko sledila kar dvema programoma hkrati. Kombinacija dveh pristopov โ francoskega, ki je bil bolj moderen in zelo fiziฤen, in angleลกkega, ki pa je bil bolj ponotranjen in mentalen โ mi je dala res ogromno.
Je igranje v tujem jeziku teลพje kot igranje maternem jeziku?
Ne, ravno obratno, igranje v tujem jeziku je pravzaprav ลกe bolj osvobajajoฤe. Je tako, kot da bi se ลพe od samega zaฤetka igral. ล e toliko bolj sem bila navduลกena nad tem. Francoลกฤina je jezik, v katerega sem dobesedno zaljubljena, tako da se je bilo igrati z njim pravi uลพitek.
ล e vedno se radi vraฤate v Pariz โฆ
Pariz je neverjetno lepo mesto. Njegova atmosfera in arhitektura me vedno znova navduลกita. Vraฤam se tudi zato, ker imam tam partnerja. Je barvito mesto, v katerem se meลกajo razliฤne narodnosti in ki ponuja veliko kulture. Je mesto, ki me hrani. Vลกeฤ mi je, da imaลก, ko se premikaลก od predela do predela, obฤutek, da si ลพe v drugem mestu. Ponuja izredno veliko moลพnosti, vedno imaลก obฤutek, da se ti lahko zgodi kaj novega, kar pa je v Sloveniji malo teลพje. Majhnost naลกe drลพave ima doloฤene prednosti, vendar pa smo zaradi majhnosti kdaj pa kdaj tudi omejeni in premalokrat preseneฤeni.
Ali se v Parizu poฤutite bolj kreativno kot v Sloveniji?
ฤe so stvari nepredvidljive in neznane, se po mojem mnenju laลพje rodijo nove ideje, bolj si radoveden, veฤ si upaลก in odpre se nov prostor za kreativnost. To, da je na vsakem koraku moลพnost za preseneฤenje in malo nevarnosti โ seveda v pozitivnem smislu โ omogoฤa absolutno veฤ drznosti. Odkar sem se vrnila v Slovenijo, imam obฤutek kot da ลพivim v majhnem kokonu. V kokonu nam je sicer fino, udobno, saj v Sloveniji kljub prepriฤanju veฤine ne ลพivimo slabo, kakovost ลพivljenja je dobra. Medtem pa je v Parizu ลพe samo opazovanje ljudi navdihujoฤe, na vsakem koraku se ti lahko utrne nova ideja, ki sicer ni nujno vedno izvedena, ampak zagotovo pa takลกno mesto spodbuja kreativnost.
Trenutno vas lahko vidimo v humoristiฤni seriji Da dragi! Da draga! v vlogi Miลกe. Kako se znajdete na televiziji?
Primarno imam rada gledaliลกฤe in vloga Miลกe je moja prva vloga na televiziji. To je ฤisto drug pristop, ki ga prej ลกe nisem poznala in kjer se vse odvija zelo hitro. Gledaliลกฤe pa mi je vลกeฤ, ker se kreativen proces dogaja pri nastajanju predstave in nadaljuje z obฤinstvom โ vsak veฤer prinese nekaj novega. Je proces konstantnih malih metamorfoz. Moram pa priznati, da ฤeprav sem se na zaฤetku bala ne samo televizije, komercialne televizije, ampak tudi kliลกejske komedije, tega bolj lahkotnega pristopa, je to ลกe ena nova izkuลกnja, za katero sem hvaleลพna.
Kakลกne vloge pa vas sicer pritegnejo?
To je sicer zelo predvidljivo, ampak rada imam vloge moฤnih in zanimivih ลพensk, priznam, da so me takลกne vloge vedno pritegnile โ da je ลพenska veฤslojna in skrivnostna. Nikoli nisem bila navduลกena nad eteriฤnimi vlogami mladih, naivnih ลพensk, vedno me je vleklo h karakternim vlogam in pa modernemu dokaj telesnemu igralskemu pristopu. Vsi igralci imamo sicer preference, a vseeno se rada lotim vlog, ki mi na prvi pogled ne diลกijo, in si reฤem, da bo morda toliko zanimivejลกe in se bom morda toliko veฤ nauฤila, saj mi to ni primarno blizu. Tako kot recimo pri Miลกi, ki je zelo daleฤ od tega, kar sem jaz. In mi gre vฤasih moฤno na ลพivce! Veฤkrat, ko preberem scenarij, se v tem resniฤno ne najdem in si reฤem, ยปJoooj, a res, tega pa ne bom rekla!ยซ Ampak hvala bogu, zato pa smo igralci! (smeh)
Vas je kakลกna vloga kdaj preveฤ posrkala vase?
So igralci, ki delajo po metodi Strasberga in imajo prepriฤanje, da morajo vlogo res doลพiveti tako, da postanejo oseba, ki jo igrajo. To meni nikoli ni bilo blizu. Pravim, da se igramo โ ฤeprav se igramo resno, se ลกe vedno igramo. Nikoli nisem prakticirala pristopa, da zdaj pa nisem veฤ Gorka, ampak vloga, ki jo igram. Vem, da so lahko teลพave s tem, poznam nekaj ljudi, ki so se kdaj malo preveฤ vลพiveli. Res pa je, da ฤe dlje ฤasa ลพivimo z doloฤeno vlogo, povzamemo doloฤene kretnje, besede, ker ne gre drugaฤe. ฤe z vlogo ลพiviลก vsak dan, ฤe jo ลกtudiraลก, zlasti v gledaliลกฤu, kjer je vse telesno izraลพanje ลกe bolj potencirano, bo v nekem trenutku priลกlo do prekrivanja. Zdaj gotovo veฤkrat spustim kakลกno Miลกino, zadnje ฤase komu pogosteje reฤem butelj. (smeh)
Zdi se, da gledaliลกฤe zanima vedno manj ljudi โฆ
Zdi se mi, da je velika ลกkoda, da je gledaliลกฤe v zatonu in da se ga daje na stranski tir. Subvencij ni, obฤinstva ni, gledaliลกฤe pa brez teh dejavnikov ne more preลพiveti. Veliko sem razmiลกljala o tem, kako ljudi pripraviti, da bi ลกli zopet z veseljem v gledaliลกฤe, da jim to ne bi pomenilo neke stare zapraลกene stavbe, ki nikogar ne zanima. Kako narediti gledaliลกฤe atraktivno za to obฤinstvo, ki raje doma gleda resniฤnostne ลกove? Zdi se mi, da je to zelo teลพko, saj zelo poฤasi dojemamo, da je treba narediti nove prijeme. Sicer se je zadnje ฤase razvilo veliko komedij, muzikalov in stand up-ov in zame so to vse tipi gledaliลกฤa. Glede na krizo, v kateri smo se znaลกli, mi je popolnoma razumljivo, da ljudje, ki so morda v ฤrnem obdobju, ne ลพelijo gledati zateลพene tragedije, pri kateri bodo dve uri vzdihovali in bo ลกe tam vse narobe, ampak da si ลพelijo razvedrila. Treba bo najti nove forme in nov pristop. Ponovno ustvariti ลพeljo in zaลพelenost. To pa je zelo teลพko, ฤe od nikoder ni podpore. Mislim pa, da niฤ ne more nadomestiti tega, da si v ลพivo pogledaลก igralce na odru, to nikakor ni isto kot gledanje serij po televiziji. Upam tudi, da ne bodo ljudje ฤez nekaj let komunicirali samo prek druลพbenih omreลพij, da se bomo zavedli, da je komunikacija v ลพivo drugaฤna, pristnejลกa in naravnejลกa. Upam, da moderen naฤin komunikacije ne bo pokopal izkuลกnje gledaliลกฤa.
Kako skrbite za svojo psihofiziฤno kondicijo, ki je igralci potrebujete veliko?
Za psihiฤno zelo veliko, za fiziฤno pa malo manj. Se strinjam, da je oboje zelo pomembno. Vsako leto se trdno odloฤim, da se bom redno ukvarjala s kakลกnim ลกportom, ampak kar koli poskusim, po mesecu ali dveh opustim. Je pa res, da nimam avtomobila in se vsepovsod vozim s kolesom, zelo rada pa grem tudi na sprehod v naravo. Glede psihiฤne kondicije, pa zelo dobro skrbim zanjo, saj zelo hitro obฤutim, kdaj psihiฤno nisem v redu, tega se zavem in potem naredim vse zato, da se mi psihiฤna kondicija uravnovesi, ne bi si dopustila, da bi ลกlo predaleฤ.
Kako pa to naredite?
Prva stvar je umik, mir. Ko ฤutim, da je vsega preveฤ โ psihiฤnega in fiziฤnega stresa โ se umaknem in zame zunanjega sveta ni veฤ. To pomeni, da ne odgovarjam na telefon, sama sem doma, nikogar ne vidim โ popolnoma se izoliram. Drugaฤe me pomiri vroฤa kopel, kozarec dobrega vina in dobra hrana. ฤe sem bolj v formi, se zelo rada druลพim s prijatelji, to pride seveda potem, ko sem iz faze, ko si ลพelim biti sama s seboj. Moj recept je torej umik od zunanjega sveta, da se umiriลก in uravnovesiลก, potem na stvari veliko laลพje pogledaลก z drugega zornega kota.
Zanimivo, je to moลพno tudi v Parizu, ki je znan po tem, da je moฤno obljuden? Je sploh kdaj prazen?
ฤloveku se zdi, da Pariz nikoli ni prazen, ker ฤez dan resniฤno nikoli ni. Ko sem tam ลพivela, sem se prav tako kdaj vozila s kolesom. ฤe sem stala dlje zunaj, se mi je veฤkrat zgodilo, da sem se na kolesu vraฤala domov, ko se je ลพe priฤelo daniti, in takrat ni bilo nikjer ลพive duลกe, mesto je spalo. Ko se mi je to zgodilo prviฤ, nisem mogla verjeti, da se vozim po centru skozi glavno ลพilo in ni nikjer nikogar. To so trenutki, ko imaลก obฤutek, da je velemesto, kot je Pariz, samo tvoje. Nikoli ne bom pozabila tega nepopisnega obฤutka โ kako mi je mesto, ki mi je bilo res vลกeฤ in v katerem sem tako rada ลพivela, pripadalo za teh noฤno-jutranjih deset minut.
Na naลกe zdravje vplivajo tudi medฤloveลกki odnosi, za katere se zdi, da so vedno bolj povrลกinski โฆ
Povrลกinski odnosi so zame del vsakdana, ker ลพal veฤinoma tako zdaj svet deluje. ลฝivimo v svetu, v katerem gre vse hitreje in imamo ฤedalje manj ฤasa โ ljudi se spoznava na hitro, hitro se poveลพeลก, ampak samo povrลกinsko, greลก in se ne poznaลก veฤ. Ampak to je moj delovni svet, kar pa zadeva moje zasebno ลพivljenje, pa imam nekaj ljudi, s katerimi imam resniฤne pristne globoke odnose, s katerimi se pogovarjamo, kar mi je res pomembno. Ko opravim z vsakdanjim ลพivljenjem, reฤem ยปv redu, to je toยซ in se posvetim tistim, ki res ลกtejejo.
Ali se kdaj zatekate k nasvetom za zdravo ลพivljenje ali osebnostno rast, ki jih je dan danes zelo veliko?
Ne zatekam se k nasvetom, saj instinktivno ฤutim, kaj mi ustreza, in ljudje, s katerimi se povezujem, drug drugemu toliko dajemo, da veฤ ne potrebujem. Ljudje osebnostno rastemo vsak dan, in ฤe ฤutiลก, da rasteลก v pravi smeri, kar bi moral ฤutiti vsak zdrav ฤlovek, vsak zase ve, ali je trenutno na pravi poti, ฤe ฤuti, da se razvija, ฤe raste in ฤe ga stvari izpolnjujejo. Res imam sreฤo, da sama vem in ฤutim in mi ni treba niฤesar prebrati, da vem, kako se poฤutim. Zelo hitro ugotovim, ali stagniram ali celo nazadujem ali grem naprej.
Ali razmiลกljate o naลกem odnosu do okolja? Kako se v vaลก ลพivljenjski slog vkljuฤuje ekoloลกka ozaveลกฤenost?
Veliko razmiลกljam o tem. Delam majhne stvari, ampak ฤe bi vsak ฤlovek malo razmislil o tem in se poskuลกal drลพati teh drobnih stvari, bi se zagotovo poznalo. Nimam avtomobila, loฤujem odpadke, med aktivnostjo zapiram vodo, poฤakam, da je pralni stroj res poln. To so majhne stvari, ampak vseeno lahko z njimi na daljลกi rok pripomoremo k boljลกemu okolju. Zavedam se, da nekateri ljudje nimajo vode, da to ni kar tako, da bomo odprli pipo in bo voda kar tekla. Nisem obsedena z oznakama bio in eko, ฤeprav pa za doloฤena ลพivila ลพelim, da so bio โ na primer jajca. Kadar koli kupim nekaj, kar ima oznako bio, sem vesela in imam obฤutek, da sem kupila nekaj res zdravega. Tudi pri kozmetiki prisegam na ฤim bolj naravne izdelke. Ne maram namreฤ odiลกavljenih zadev in jih teลพko prenaลกam. ลฝe nekaj ฤasa pa kupujem manj in bolj kakovostno. ฤim manj konzumiranja, ne maram namreฤ, da se stvari kopiฤijo, zato mi je zelo vลกeฤ vodilo kakovost in ne koliฤina! Zdi se mi, da ima ฤedalje veฤ ljudi takลกno zavedanje in v vsakdanje ลพivljenje postopoma vkljuฤujemo male stvari, kar je super.
Vam je pomembno, da je hrana lokalnega izvora?
Najboljลกe je to, kar je pridelano tukaj in zdaj. Imam nekaj prijateljev, mladih ljudi, ki imajo svoj vrt in so vsi zadovoljni s pridelkom. To se mi zdi krasno, in ฤe bodo ลกli ljudje naprej v tej smeri, bo zelo veliko narejenega. Mladi ljudje, ki so sreฤni zato, ker pridelajo svoj krompir in svoje korenje โ ja, to se mi zdi res fino. Vendar pa, ฤe jeลก samo lokalno hrano, ne moreลก vedno dobiti vsega. Navajeni smo, da ob obisku trgovine dobimo, kar koli si zaลพelimo, in to kadar koli v letu. Moramo se vpraลกati, kako je to mogoฤe in kako to k nam prihaja. Vedno se potem odloฤamo med tem, ali bomo pojedli ananas, ker si ga noro ลพelimo, in bomo zato pozabili na to, od kod je priลกel, ali pa bomo pojedli jabolko, ki je zraslo pri nas. Ne vem, ali je sploh ลกe mogoฤe, da bi se ljudje privzgojili nazaj, da bi jedli samo lokalno hrano. Da bi ลกla tendenca ekskluzivno k temu, se mi zdi zelo teลพko verjetno. Kapitalizem nas je namreฤ grdo grdo razvadil, da takoj dobiลก, kar si zaลพeliลก, da nam je vse na dosegu roke.
Ste uporabnica super ลพivil. Kakลกne so vaลกe izkuลกnje z njimi?
Mama je nekaj let ลพivela v Braziliji, ko super ลพivila tu ลกe niso bila ยปinยซ. Brazilci jih imajo malo morje, iz tega so razvili celo znanost in tam sem se spoznala z njimi. Najprej acai โ tam delajo celo sladoled iz acaia, ลกejke iz acaia. Ko sem ta sladoled pojedla, sem zaฤutila uฤinek malo blaลพje kavice, osveลพil me je in poลพivil. V Peruju sem se spoznala z maco, ki je zelo okusna v ลกejkih. Seveda pa to ni nadomestilo za zdravo prehrano, to so res samo dodatki prehrani, morda dobiลก kakลกne vitamine, ki jih drugaฤe ne bi dobil, a tudi glede tega pravijo, da preveฤ kompliciramo, saj imamo superลพivila na domaฤem vrtu. To je res, ampak nimam vsak dan moลพnosti v naravo po svoj regrat in potem kompenziram s tem. In res mi je dober tudi okus, ฤe mi ne bi bilo dobro, se gotovo ne bi silila s tem.
Poletje je tu, sami niste zagovornica diet. Kako poskrbite za zdrav naฤin prehranjevanja in primerno telesno teลพo?
Nikoli nisem bila na nobeni dieti in vedno se mi je zdelo, da ฤe hrano uลพivaลก v zmernih koliฤinah in ฤe posluลกaลก svoje telo, kdaj je res laฤno in kdaj kaj potrebuje, je to najboljลกe ravnovesje, ki mu ga lahko daลก. Jem veฤinoma vse, predvsem pa jem poฤasi. Pri ogromno ljudeh pa vidim, da izredno hitro jejo in hrano dobesedno hlastajo. ฤe malo poฤasneje jeลก, jo boljลกe okusiลก, v njej bolj uลพivaลก, jo bolje preลพveฤiลก, znano pa je, da obฤutek sitosti pride ลกele po doloฤenem ฤasu in zato morda sploh ne pojeลก vsega, kar je na kroลพniku.
Glede na to, da ste ลพiveli v Parizu, lahko primerjate odnos ljudi do okolja tam in pri nas?
Pri nas mnogo bolj skrbimo za ฤistoฤo, ko sem se vrnila iz tujine, se mi je Slovenija zdela resniฤno ยปspucana deลพelaยซ. Ljudje v Parizu ลกe nimajo tako moฤnega okoljskega zavedanja, ฤeprav se je v ฤasu, ko sem ga zapuลกฤala, ลพe zaฤelo marsikaj premikati tudi v tej smeri โ poฤasi so zaฤeli z loฤevanjem odpadkov, ljudje so zaฤeli kupovati bio in eko hrano ter izdelke, priฤelo se je vedno bolj govoriti o tem, da moramo paziti na to, kaj delamo s planetom. Nekateri pravijo, da je Pariz zelo umazano mesto, s tem se sicer ne strinjam. Resda so umazani nekateri predeli, kjer je tudi veliko smeti, vendar je to paฤ veliko mesto z velikim pretokom ljudi in je tovrstne zadeve teลพje nadzorovati in regulirati. V Sloveniji pa smo res zelo pridni in se zavedamo, da moramo ฤuvati naravo in zemljo.
Koliko vam pomeni narava?
Sem mestni ฤlovek, ampak mest ne bi bilo brez narave, pobralo bi nas. Ravno zato, ker so mesta, mora biti za vzpostavitev ravnovesja ฤim veฤ narave, da se lahko umaknemo. Takoj ko pridem v zeleno okolje, se usedem, posluลกam in opazujem naravo, sem pomirjena. Zaradi zavedanja, da je narava povsod okoli mene โ za zdaj ลกe โ laลพje in boljลกe ลพivim.
ฤemu pa v ลพivljenju najraje namenite svoj prosti ฤas?
Poleg ljudi, ki jih imam najraje, so to potovanja. Najbolj so mi sicer zanimiva potovanja, kjer ลกe nisem bila, saj tako odkrivam nekaj novega in sem nad tem vedno navduลกena, sicer pa katera koli potovanja, samo da grem in zamenjam okolje.