DomovRubrikeZanimivostiGorka Berden: Kapitalizem nas je grdo razvadil

Gorka Berden: Kapitalizem nas je grdo razvadil

Gorka Berden, ki je igro ลกtudirala v Parizu, vam je najbrลพ poznana kot Miลกa iz serije Da dragi! Da, draga! Pravi, da se, odkar se je vrnila v Slovenijo, poฤuti kot v malem kokonu, v katerem sicer lepo ลพivimo, smo pa premalokrat preseneฤeni. Zelo dobro zna prisluhniti sebi in svojemu telesu, veliko pa razmiลกlja tudi o tem, kako poskrbeti za naลก planet.

Igro ste ลกtudirali v Parizu, kako se spominjate tega obdobja?

Poleg samega mesta, nad katerim sem bila navduลกena, mi je bilo v Parizu najbolj vลกeฤ to, da sem imela vzporeden ลกtudij na mednarodni igralski ลกoli. Ure igre v francoลกฤini in enako ลกtevilo ur tudi v angleลกฤini, kar je bilo zelo dobro, saj sem lahko sledila kar dvema programoma hkrati. Kombinacija dveh pristopov โ€“ francoskega, ki je bil bolj moderen in zelo fiziฤen, in angleลกkega, ki pa je bil bolj ponotranjen in mentalen โ€“ mi je dala res ogromno. 

Je igranje v tujem jeziku teลพje kot igranje maternem jeziku?

Ne, ravno obratno, igranje v tujem jeziku je pravzaprav ลกe bolj osvobajajoฤe. Je tako, kot da bi se ลพe od samega zaฤetka igral. ล e toliko bolj sem bila navduลกena nad tem. Francoลกฤina je jezik, v katerega sem dobesedno zaljubljena, tako da se je bilo igrati z njim pravi uลพitek.

ล e vedno se radi vraฤate v Pariz โ€ฆ

Pariz je neverjetno lepo mesto. Njegova atmosfera in arhitektura me vedno znova navduลกita. Vraฤam se tudi zato, ker imam tam partnerja. Je barvito mesto, v katerem se meลกajo razliฤne narodnosti in ki ponuja veliko kulture. Je mesto, ki me hrani. Vลกeฤ mi je, da imaลก, ko se premikaลก od predela do predela, obฤutek, da si ลพe v drugem mestu. Ponuja izredno veliko moลพnosti, vedno imaลก obฤutek, da se ti lahko zgodi kaj novega, kar pa je v Sloveniji malo teลพje. Majhnost naลกe drลพave ima doloฤene prednosti, vendar pa smo zaradi majhnosti kdaj pa kdaj tudi omejeni in premalokrat preseneฤeni.

Gorka Berden

Ali se v Parizu poฤutite bolj kreativno kot v Sloveniji?

ฤŒe so stvari nepredvidljive in neznane, se po mojem mnenju laลพje rodijo nove ideje, bolj si radoveden, veฤ si upaลก in odpre se nov prostor za kreativnost. To, da je na vsakem koraku moลพnost za preseneฤenje in malo nevarnosti โ€“ seveda v pozitivnem smislu โ€“ omogoฤa absolutno veฤ drznosti. Odkar sem se vrnila v Slovenijo, imam obฤutek kot da ลพivim v majhnem kokonu. V kokonu nam je sicer fino, udobno, saj v Sloveniji kljub prepriฤanju veฤine ne ลพivimo slabo, kakovost ลพivljenja je dobra. Medtem pa je v Parizu ลพe samo opazovanje ljudi navdihujoฤe, na vsakem koraku se ti lahko utrne nova ideja, ki sicer ni nujno vedno izvedena, ampak zagotovo pa takลกno mesto spodbuja kreativnost. 

Trenutno vas lahko vidimo v humoristiฤni seriji Da dragi! Da draga! v vlogi Miลกe. Kako se znajdete na televiziji?

Primarno imam rada gledaliลกฤe in vloga Miลกe je moja prva vloga na televiziji. To je ฤisto drug pristop, ki ga prej ลกe nisem poznala in kjer se vse odvija zelo hitro. Gledaliลกฤe pa mi je vลกeฤ, ker se kreativen proces dogaja pri nastajanju predstave in nadaljuje z obฤinstvom โ€“ vsak veฤer prinese nekaj novega. Je proces konstantnih malih metamorfoz. Moram pa priznati, da ฤeprav sem se na zaฤetku bala ne samo televizije, komercialne televizije, ampak tudi kliลกejske komedije, tega bolj lahkotnega pristopa, je to ลกe ena nova izkuลกnja, za katero sem hvaleลพna. 

Kakลกne vloge pa vas sicer pritegnejo?

To je sicer zelo predvidljivo, ampak rada imam vloge moฤnih in zanimivih ลพensk, priznam, da so me takลกne vloge vedno pritegnile โ€“ da je ลพenska veฤslojna in skrivnostna. Nikoli nisem bila navduลกena nad eteriฤnimi vlogami mladih, naivnih ลพensk, vedno me je vleklo h karakternim vlogam in pa modernemu dokaj telesnemu igralskemu pristopu. Vsi igralci imamo sicer preference, a vseeno se rada lotim vlog, ki mi na prvi pogled ne diลกijo, in si reฤem, da bo morda toliko zanimivejลกe in se bom morda toliko veฤ nauฤila, saj mi to ni primarno blizu. Tako kot recimo pri Miลกi, ki je zelo daleฤ od tega, kar sem jaz. In mi gre vฤasih moฤno na ลพivce! Veฤkrat, ko preberem scenarij, se v tem resniฤno ne najdem in si reฤem, ยปJoooj, a res, tega pa ne bom rekla!ยซ Ampak hvala bogu, zato pa smo igralci! (smeh)

Vas je kakลกna vloga kdaj preveฤ posrkala vase?

So igralci, ki delajo po metodi Strasberga in imajo prepriฤanje, da morajo vlogo res doลพiveti tako, da postanejo oseba, ki jo igrajo. To meni nikoli ni bilo blizu. Pravim, da se igramo โ€“ ฤeprav se igramo resno, se ลกe vedno igramo. Nikoli nisem prakticirala pristopa, da zdaj pa nisem veฤ Gorka, ampak vloga, ki jo igram. Vem, da so lahko teลพave s tem, poznam nekaj ljudi, ki so se kdaj malo preveฤ vลพiveli. Res pa je, da ฤe dlje ฤasa ลพivimo z doloฤeno vlogo, povzamemo doloฤene kretnje, besede, ker ne gre drugaฤe. ฤŒe z vlogo ลพiviลก vsak dan, ฤe jo ลกtudiraลก, zlasti v gledaliลกฤu, kjer je vse telesno izraลพanje ลกe bolj potencirano, bo v nekem trenutku priลกlo do prekrivanja. Zdaj gotovo veฤkrat spustim kakลกno Miลกino, zadnje ฤase komu pogosteje reฤem butelj. (smeh) 

Gorka Berden

Zdi se, da gledaliลกฤe zanima vedno manj ljudi โ€ฆ

Zdi se mi, da je velika ลกkoda, da je gledaliลกฤe v zatonu in da se ga daje na stranski tir. Subvencij ni, obฤinstva ni, gledaliลกฤe pa brez teh dejavnikov ne more preลพiveti. Veliko sem razmiลกljala o tem, kako ljudi pripraviti, da bi ลกli zopet z veseljem v gledaliลกฤe, da jim to ne bi pomenilo neke stare zapraลกene stavbe, ki nikogar ne zanima. Kako narediti gledaliลกฤe atraktivno za to obฤinstvo, ki raje doma gleda resniฤnostne ลกove? Zdi se mi, da je to zelo teลพko, saj zelo poฤasi dojemamo, da je treba narediti nove prijeme. Sicer se je zadnje ฤase razvilo veliko komedij, muzikalov in stand up-ov in zame so to vse tipi gledaliลกฤa. Glede na krizo, v kateri smo se znaลกli, mi je popolnoma razumljivo, da ljudje, ki so morda v ฤrnem obdobju, ne ลพelijo gledati zateลพene tragedije, pri kateri bodo dve uri vzdihovali in bo ลกe tam vse narobe, ampak da si ลพelijo razvedrila. Treba bo najti nove forme in nov pristop. Ponovno ustvariti ลพeljo in zaลพelenost. To pa je zelo teลพko, ฤe od nikoder ni podpore. Mislim pa, da niฤ ne more nadomestiti tega, da si v ลพivo pogledaลก igralce na odru, to nikakor ni isto kot gledanje serij po televiziji. Upam tudi, da ne bodo ljudje ฤez nekaj let komunicirali samo prek druลพbenih omreลพij, da se bomo zavedli, da je komunikacija v ลพivo drugaฤna, pristnejลกa in naravnejลกa. Upam, da moderen naฤin komunikacije ne bo pokopal izkuลกnje gledaliลกฤa. 

Kako skrbite za svojo psihofiziฤno kondicijo, ki je igralci potrebujete veliko?

Za psihiฤno zelo veliko, za fiziฤno pa malo manj. Se strinjam, da je oboje zelo pomembno. Vsako leto se trdno odloฤim, da se bom redno ukvarjala s kakลกnim ลกportom, ampak kar koli poskusim, po mesecu ali dveh opustim. Je pa res, da nimam avtomobila in se vsepovsod vozim s kolesom, zelo rada pa grem tudi na sprehod v naravo. Glede psihiฤne kondicije, pa zelo dobro skrbim zanjo, saj zelo hitro obฤutim, kdaj psihiฤno nisem v redu, tega se zavem in potem naredim vse zato, da se mi psihiฤna kondicija uravnovesi, ne bi si dopustila, da bi ลกlo predaleฤ. 

Kako pa to naredite?

Prva stvar je umik, mir. Ko ฤutim, da je vsega preveฤ โ€“ psihiฤnega in fiziฤnega stresa โ€“ se umaknem in zame zunanjega sveta ni veฤ. To pomeni, da ne odgovarjam na telefon, sama sem doma, nikogar ne vidim โ€“ popolnoma se izoliram. Drugaฤe me pomiri vroฤa kopel, kozarec dobrega vina in dobra hrana. ฤŒe sem bolj v formi, se zelo rada druลพim s prijatelji, to pride seveda potem, ko sem iz faze, ko si ลพelim biti sama s seboj. Moj recept je torej umik od zunanjega sveta, da se umiriลก in uravnovesiลก, potem na stvari veliko laลพje pogledaลก z drugega zornega kota. 

Zanimivo, je to moลพno tudi v Parizu, ki je znan po tem, da je moฤno obljuden? Je sploh kdaj prazen?

ฤŒloveku se zdi, da Pariz nikoli ni prazen, ker ฤez dan resniฤno nikoli ni. Ko sem tam ลพivela, sem se prav tako kdaj vozila s kolesom. ฤŒe sem stala dlje zunaj, se mi je veฤkrat zgodilo, da sem se na kolesu vraฤala domov, ko se je ลพe priฤelo daniti, in takrat ni bilo nikjer ลพive duลกe, mesto je spalo. Ko se mi je to zgodilo prviฤ, nisem mogla verjeti, da se vozim po centru skozi glavno ลพilo in ni nikjer nikogar. To so trenutki, ko imaลก obฤutek, da je velemesto, kot je Pariz, samo tvoje. Nikoli ne bom pozabila tega nepopisnega obฤutka โ€“ kako mi je mesto, ki mi je bilo res vลกeฤ in v katerem sem tako rada ลพivela, pripadalo za teh noฤno-jutranjih deset minut.

Na naลกe zdravje vplivajo tudi medฤloveลกki odnosi, za katere se zdi, da so vedno bolj povrลกinski โ€ฆ

Povrลกinski odnosi so zame del vsakdana, ker ลพal veฤinoma tako zdaj svet deluje. ลฝivimo v svetu, v katerem gre vse hitreje in imamo ฤedalje manj ฤasa โ€“ ljudi se spoznava na hitro, hitro se poveลพeลก, ampak samo povrลกinsko, greลก in se ne poznaลก veฤ. Ampak to je moj delovni svet, kar pa zadeva moje zasebno ลพivljenje, pa imam nekaj ljudi, s katerimi imam resniฤne pristne globoke odnose, s katerimi se pogovarjamo, kar mi je res pomembno. Ko opravim z vsakdanjim ลพivljenjem, reฤem ยปv redu, to je toยซ in se posvetim tistim, ki res ลกtejejo. 

Gorka Berden

Ali se kdaj zatekate k nasvetom za zdravo ลพivljenje ali osebnostno rast, ki jih je dan danes zelo veliko?

Ne zatekam se k nasvetom, saj instinktivno ฤutim, kaj mi ustreza, in ljudje, s katerimi se povezujem, drug drugemu toliko dajemo, da veฤ ne potrebujem. Ljudje osebnostno rastemo vsak dan, in ฤe ฤutiลก, da rasteลก v pravi smeri, kar bi moral ฤutiti vsak zdrav ฤlovek, vsak zase ve, ali je trenutno na pravi poti, ฤe ฤuti, da se razvija, ฤe raste in ฤe ga stvari izpolnjujejo. Res imam sreฤo, da sama vem in ฤutim in mi ni treba niฤesar prebrati, da vem, kako se poฤutim. Zelo hitro ugotovim, ali stagniram ali celo nazadujem ali grem naprej.

Ali razmiลกljate o naลกem odnosu do okolja? Kako se v vaลก ลพivljenjski slog vkljuฤuje ekoloลกka ozaveลกฤenost?

Veliko razmiลกljam o tem. Delam majhne stvari, ampak ฤe bi vsak ฤlovek malo razmislil o tem in se poskuลกal drลพati teh drobnih stvari, bi se zagotovo poznalo. Nimam avtomobila, loฤujem odpadke, med aktivnostjo zapiram vodo, poฤakam, da je pralni stroj res poln. To so majhne stvari, ampak vseeno lahko z njimi na daljลกi rok pripomoremo k boljลกemu okolju. Zavedam se, da nekateri ljudje nimajo vode, da to ni kar tako, da bomo odprli pipo in bo voda kar tekla. Nisem obsedena z oznakama bio in eko, ฤeprav pa za doloฤena ลพivila ลพelim, da so bio โ€“ na primer jajca. Kadar koli kupim nekaj, kar ima oznako bio, sem vesela in imam obฤutek, da sem kupila nekaj res zdravega. Tudi pri kozmetiki prisegam na ฤim bolj naravne izdelke. Ne maram namreฤ odiลกavljenih zadev in jih teลพko prenaลกam. ลฝe nekaj ฤasa pa kupujem manj in bolj kakovostno. ฤŒim manj konzumiranja, ne maram namreฤ, da se stvari kopiฤijo, zato mi je zelo vลกeฤ vodilo kakovost in ne koliฤina! Zdi se mi, da ima ฤedalje veฤ ljudi takลกno zavedanje in v vsakdanje ลพivljenje postopoma vkljuฤujemo male stvari, kar je super. 

Vam je pomembno, da je hrana lokalnega izvora?

Najboljลกe je to, kar je pridelano tukaj in zdaj. Imam nekaj prijateljev, mladih ljudi, ki imajo svoj vrt in so vsi zadovoljni s pridelkom. To se mi zdi krasno, in ฤe bodo ลกli ljudje naprej v tej smeri, bo zelo veliko narejenega. Mladi ljudje, ki so sreฤni zato, ker pridelajo svoj krompir in svoje korenje โ€“ ja, to se mi zdi res fino. Vendar pa, ฤe jeลก samo lokalno hrano, ne moreลก vedno dobiti vsega. Navajeni smo, da ob obisku trgovine dobimo, kar koli si zaลพelimo, in to kadar koli v letu. Moramo se vpraลกati, kako je to mogoฤe in kako to k nam prihaja. Vedno se potem odloฤamo med tem, ali bomo pojedli ananas, ker si ga noro ลพelimo, in bomo zato pozabili na to, od kod je priลกel, ali pa bomo pojedli jabolko, ki je zraslo pri nas. Ne vem, ali je sploh ลกe mogoฤe, da bi se ljudje privzgojili nazaj, da bi jedli samo lokalno hrano. Da bi ลกla tendenca ekskluzivno k temu, se mi zdi zelo teลพko verjetno. Kapitalizem nas je namreฤ grdo grdo razvadil, da takoj dobiลก, kar si zaลพeliลก, da nam je vse na dosegu roke. 

Ste uporabnica super ลพivil. Kakลกne so vaลกe izkuลกnje z njimi?

Mama je nekaj let ลพivela v Braziliji, ko super ลพivila tu ลกe niso bila ยปinยซ. Brazilci jih imajo malo morje, iz tega so razvili celo znanost in tam sem se spoznala z njimi. Najprej acai โ€“ tam delajo celo sladoled iz acaia, ลกejke iz acaia. Ko sem ta sladoled pojedla, sem zaฤutila uฤinek malo blaลพje kavice, osveลพil me je in poลพivil. V Peruju sem se spoznala z maco, ki je zelo okusna v ลกejkih. Seveda pa to ni nadomestilo za zdravo prehrano, to so res samo dodatki prehrani, morda dobiลก kakลกne vitamine, ki jih drugaฤe ne bi dobil, a tudi glede tega pravijo, da preveฤ kompliciramo, saj imamo superลพivila na domaฤem vrtu. To je res, ampak nimam vsak dan moลพnosti v naravo po svoj regrat in potem kompenziram s tem. In res mi je dober tudi okus, ฤe mi ne bi bilo dobro, se gotovo ne bi silila s tem. 

Gorka Berden

Poletje je tu, sami niste zagovornica diet. Kako poskrbite za zdrav naฤin prehranjevanja in primerno telesno teลพo?

Nikoli nisem bila na nobeni dieti in vedno se mi je zdelo, da ฤe hrano uลพivaลก v zmernih koliฤinah in ฤe posluลกaลก svoje telo, kdaj je res laฤno in kdaj kaj potrebuje, je to najboljลกe ravnovesje, ki mu ga lahko daลก. Jem veฤinoma vse, predvsem pa jem poฤasi. Pri ogromno ljudeh pa vidim, da izredno hitro jejo in hrano dobesedno hlastajo. ฤŒe malo poฤasneje jeลก, jo boljลกe okusiลก, v njej bolj uลพivaลก, jo bolje preลพveฤiลก, znano pa je, da obฤutek sitosti pride ลกele po doloฤenem ฤasu in zato morda sploh ne pojeลก vsega, kar je na kroลพniku. 

Glede na to, da ste ลพiveli v Parizu, lahko primerjate odnos ljudi do okolja tam in pri nas?

Pri nas mnogo bolj skrbimo za ฤistoฤo, ko sem se vrnila iz tujine, se mi je Slovenija zdela resniฤno ยปspucana deลพelaยซ. Ljudje v Parizu ลกe nimajo tako moฤnega okoljskega zavedanja, ฤeprav se je v ฤasu, ko sem ga zapuลกฤala, ลพe zaฤelo marsikaj premikati tudi v tej smeri โ€“ poฤasi so zaฤeli z loฤevanjem odpadkov, ljudje so zaฤeli kupovati bio in eko hrano ter izdelke, priฤelo se je vedno bolj govoriti o tem, da moramo paziti na to, kaj delamo s planetom. Nekateri pravijo, da je Pariz zelo umazano mesto, s tem se sicer ne strinjam. Resda so umazani nekateri predeli, kjer je tudi veliko smeti, vendar je to paฤ veliko mesto z velikim pretokom ljudi in je tovrstne zadeve teลพje nadzorovati in regulirati. V Sloveniji pa smo res zelo pridni in se zavedamo, da moramo ฤuvati naravo in zemljo.

Koliko vam pomeni narava?

Sem mestni ฤlovek, ampak mest ne bi bilo brez narave, pobralo bi nas. Ravno zato, ker so mesta, mora biti za vzpostavitev ravnovesja ฤim veฤ narave, da se lahko umaknemo. Takoj ko pridem v zeleno okolje, se usedem, posluลกam in opazujem naravo, sem pomirjena. Zaradi zavedanja, da je narava povsod okoli mene โ€“ za zdaj ลกe โ€“ laลพje in boljลกe ลพivim.

ฤŒemu pa v ลพivljenju najraje namenite svoj prosti ฤas?

Poleg ljudi, ki jih imam najraje, so to potovanja. Najbolj so mi sicer zanimiva potovanja, kjer ลกe nisem bila, saj tako odkrivam nekaj novega in sem nad tem vedno navduลกena, sicer pa katera koli potovanja, samo da grem in zamenjam okolje.

Anja Kralj
Anja Kralj
Anja Kralj je novinarka, ki piลกe in spremlja zanimive tematike s podroฤja zdravja in ekologije ter pokriva aktualne dogodke doma in po svetu. Najrajลกi se loti interjujev in resniฤnih zgodb z zanimivimi znanimi in manj znanimi osebami.

NAJNOVEJล E