Prijava
Fige ali smokve imajo kar štirinajst mineralov, med njimi največ kalija, kalcija in magnezija, in prav toliko aminokislin. So idealna hrana za živčni sistem in možgane. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin blagodejno vplivajo na črevesno floro.
Te medeno sladke sadeže, ki začnejo zoreti julija, poznamo vsi. Obstaja jih več kot 150 različnih vrst. Pri nas so najpogostejše tiste z zeleno lupino in rdečo sredico. Opevali so jih že v času Kleopatre in Starih Rimljanov, zapisi o njih pa se pojavljajo celo v Svetem pismu. Kaj je takega v figah, da so cenjene že tisočletja?
Poleg bogate vsebnosti rudninskih snovi in vlaknin imajo tudi vitamine A, B in C. Preseneča dejstvo, da imajo veliko beljakovin (1 odstotek), kar je precej nenavadno za sadje. Vsebujejo tudi zdrave naravne sladkorje (sveže jih imajo 15 odstotkov, suhe pa kar 60 odstotkov).
Takoj nas oskrbijo z energijo
Fige so prave energijske bombice, ki nas, zahvaljujoč fruktozi, hitro napolnijo z energijo in odženejo utrujenost. Ko ste utrujeni, si privoščite figo ali dve in kmalu se boste počutili bolje. Izboljšujejo tudi spomin.
Ker delujejo bazično, pomagajo nevtralizirati prekomerno izločanje želodčne kisline. Zaradi visoke vsebnosti glukoze zmanjšujejo tudi željo po sladkem. Sveže fige imajo malo kalorij, vendar se hitro pokvarijo. Če med letom uživate suhe fige, z njimi ne pretiravajte, saj vsebujejo več kalorij kot sveže, imajo pa tudi več vitaminov.
Proti zaprtju in visokemu krvnemu tlaku
Če imate težave z neurejeno prebavo, si poleti privoščite čim več svežih fig, ki bodo pospešile presnovo, uredile prebavo in odpravile zaprtje. Fige prečistijo tudi sečne poti in koristno vplivajo na jetra in žolčnik.
Priporočajo jih tudi vsem, ki imajo težave s previsokim krvnim tlakom, notranjimi vnetji, hemoroidi, menstrualnimi bolečinami ter kostmi.
