Električni avtomobili

    Še pred nekaj leti nazaj so bile ceste, po katerih vozijo električni avtomobili zgolj divje sanje sanje okoljsko ozaveščenih posameznikov, danes pa se z vedno večjo hitrostjo, ki je zasluga vedno večjega števila ljudi, ki verjamejo v bolj zeleni način potovanja, spreminjajo v resničnost.

    Marsikdo se bržkone še dobro spominja dobronamernih nasvetov mame ali babice, ki nam ob prečkanju ceste nikoli nista pozabili zabičati, da moramo pogledati najprej na levo, nato na desno, in šele potem, ko smo se prepričali, da ne prihaja nobeno vozilo, lahko cesto prečkamo varno … Ta nasvet nikakor ni odveč niti danes, kaj lahko pa se zgodi, da bo v ne tako oddaljeni prihodnosti postal še veliko bolj dragocen, saj bodo morda po cestah švigala vozila, ki bodo skoraj neslišna, ker jih bo poganjala elektrika.

    Narava vrača udarec

    Veliki dobički od prodaje naftnih derivatov so mnogokrat preglasili opozorila okoljskih strokovnjakov o velikem onesnaževanju, ki ga povzročajo avtomobili na cestah. Srce avtomobila, motor z notranjim izgorevanjem, je eden glavnih onesnaževalcev okolja. Tudi običajni ljudje za opozorila stroke o povezavi med avtomobilskimi izpuhi in globalnim segrevanjem dolgo niso hoteli slišati. Svoboda gibanja, ki jo imamo po zaslugi avtomobilov, je preveč udobna, da bi se ji odrekli zgolj v prid znanstvenih tez. Šele mednarodna konferenca o podnebnih spremembah leta 2007 je poskrbela, da so se resnosti ogroženosti okolja pričeli zavedati tudi ljudje zunaj ozkega kroga osveščenih ‘zelenih’. Sporočilo 2500 strokovnjakov iz 130 držav ni puščalo nobenega dvoma: po obsežnih raziskavah so prišli do zaključka, da se bodo v bližnji prihodnosti odvile radikalne podnebne spremembe, za katere smo v 90 odstotkih krivi ljudje sami. Spremembe, ki so jih napovedali strokovnjaki, so bile več kot le skrb vzbujajoče: rast ogljikovega dioksida v ozračju bo med drugim povzročila kisanje oceanov, ekstremne vremenske pojave in nadaljnje taljenje ledenikov. Evropska komisija je zato takrat sprejela okvirni dogovor, v skladu s katerim naj bi proizvajalci avtomobilov emisijske pline do leta 2012 zmanjšali na 130 g/km.

    Opel Ampera električni avtomobil

    Zbogom, smog?

    Najočitnejša slabost motorjev na notranje izgorevanje je onesnaževanje ozračja s trdimi delci in toplogrednimi plini, kar je še posebej izrazito v večjih mestih, kjer prihaja do velike koncentracije avtomobilov na majhnem območju. Zgolj v ilustracijo navedimo dejstvo, da Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) globalno gledano več smrti zaradi cestnega prometa pripisuje boleznim dihal zaradi onesnaženega ozračja kot pa avtomobilskim nesrečam (v Evropi, denimo, naj bi na leto zaradi onesnaženega zraka umrlo več kot 300.000 ljudi, v avtomobilskih nesrečah pa “le” okoli 40.000).

    K temu dodajmo le, da je delež onesnaženja zaradi cestnega prometa v skoraj vseh večjih mestih na svetu tako velik, da so vsi ostali onesnaževalci praktično zanemarljivi. To pomeni, da bi lahko bistveno prispevali k znižanju onesnaževanja s preprostim “preklopom” na električno gnane avtomobile, da ne govorimo o nekajkrat nižjih stroških na prevožen kilometer pri vozilih na elektriko v primerjavi z vozili na bencin ali dizel (ob upoštevanju trenutnih cen naftnih derivatov in električne energije).

    PREBERITE TUDI:  Rastline, ki dvigujejo raven energije

    In zakaj se nam zdi dandanes to tako nemogoče, glede na to, da je človeštvo električne avtomobile uporabljalo že pred več kot stoletjem, celo pred bencinskimi in dizelskimi avtomobili?

    Nasprotovanje lobijev

    Evropska komisija se je s predlogom, ki ga je navsezadnje izglasovala, uklonila pritiskom politike. Prvi predlog, ki so ga podali, je namreč zahteval, da se po letu 2012 v Evropski uniji ne bi smeli prodajati avtomobili, ki bi v zrak izpuščali več kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Predlogu so se uprli mnogi proizvajalci, od držav pa je najbolj ostro proti njemu nastopila Nemčija s kanclerko Angelo Merkel na čelu. Pritisk proizvajalcev luksuznih športnih vozil – Porschejevi športni avtomobili na primer v zrak spuščajo povprečno kar 297 g/km ogljikovega dioksida – je bil prevelik. Ne glede na to, pa se je široka svetovna javnost počasi začela prebujati. Na trgu je iz dneva v dan več povpraševanja po avtomobilih, ki ne bi onesnaževali okolja v takšni meri. Marsikateri prebivalec centra katere od evropskih prestolnic že sanjari o tem, kako bi bilo videti mestno življenje brez avtomobilskega ropota (električni avtomobili so namreč veliko bolj tihi od bencinskih) in onesnaženega zraka.

    In prav tu zgodba postane zanimiva. Ameriško podjetje Ovonics, ki je NiMH akumulatorje prvo razvilo do stopnje, ko bi bili primerni za vgradnjo v električne avtomobile, in ima zanje tudi patent, je namreč leta 1994 kupilo podjetje General Motors, ta pa ga je leta 2001 preprodalo Texacu, ki je nekaj dni pozneje pristal v lasti naftne multinacionalke Chevron. Odtlej imajo vsi razvijalci električnih avtomobilov izredne težave s pridobivanjem teh akumulatorjev, saj Chevron zgolj sedi na patentu, izdeluje pa jih bore malo ter kot lastnik patenta vsem drugim v industriji onemogoča kakršnokoli lastno proizvodnjo.

    Trenutno jih prodaja zgolj in izključno največjim izdelovalcem hibridnih vozil, na primer Toyoti in njeni znamki Lexusu, razvijalci »čistokrvnih« električnih avtomobilov pa morajo bodisi v svoja vozila vgrajevati dražje litij-ionske akumulatorje ali pa so, še posebej tisti manjši, preprosto prisiljeni vreči puško v koruzo in ustaviti razvojne dejavnosti. Pravzaprav je glede na poteze Chevrona mogoče skoraj zagotovo reči, da namenoma ovirajo širjenje obetavne tehnologije, ki bi električnim avtomobilom dala potrebni pospešek in omogočila, da postanejo stvarnost že danes. To dokazuje tudi lepo število tožb podjetij, kot so Mercedes-Benz in drugi, ki jim pri razvoju lastnih električnih vozil ameriški naftni velikan Chevron meče polena pod noge.

    PREBERITE TUDI:  Bomo poleg sončnih dobili še »dežne celice«?

    Naj bo res karkoli že, eno je gotovo: za razliko od vseh nas in naših potomcev naftnemu lobiju prodor električnih vozil v njihova lovišča pač (še) ne ustreza.

    Električni avto

    Alternativni avtomobili

    Razmišljanja avtomobilske industrije v zvezi z zmanjšanjem izpustov CO2 so se sprva gibala od zelenih goriv in gorivnih celic do hibridnih avtomobilov. Prav slednji so bili kar nekaj let najboljša izbira za tiste, ki so želeli ohraniti vse udobje vožnje z dizelskim ali bencinskim motorjem, hkrati pa varovati okolje. Pojem hibridnega avtomobila je postal lexus. Vendar pa hibridni avtomobili niso bili idealna rešitev. Zaradi tehnično zahtevnega sestavljanja so bili hibridni avtomobili dragi, njihova končna hitrost pa ni tako velika kot pri navadnih avtomobilih. Električni avtomobili, ki so se v zgodovini avtomobilske industrije pojavljali že v preteklosti, a vsakokrat hitro izginili, so prvič pričeli biti obravnavani kot resna alternativa. Modeli, kot so peugeot iOn, citroën C-Zero, mitsubishi i-MiEV, chevrolet volt, nissan leaf, volvo C30 Electric in opel volta, so počasi, a zanesljivo pričeli napolnjevati ceste.

    Lastnosti električnih avtomobilov

    Električni avtomobili za pogon uporabljajo elektromotor. Električno energijo, ki jo uporabljajo, večinoma shranjujejo v akumulatorskih baterijah. Problem prvih električnih avtomobilov, ki so jih razvijali v začetku 20. Stoletja, je bila hitrost, ki je dosegala maksimalno 30 km/h, pa tudi kratkost proge, ki so jo lahko prevozila brez polnjenja. Prednost je bilo njihovo tiho delovanje. Današnja električna vozila prepotujejo dvakrat tolikšno razdaljo z energijo kot klasično vozilo in v primerjavi z njim potrebuje bistveno manj vzdrževanja. Električni avtomobili (vsakič ko zaviramo) proizvajajo elektriko. Električni avtomobili so primerni predvsem za krajše vožnje, dolge do 200 kilometrov. Ta omejitev pa po izračunih strokovnjakov ni tako velika, saj uporabniki avtomobilov v povprečju koristijo avto za vožnje, dolge okoli 30 kilometrov. Polnjenje električnih avtomobilov potek na posebnih postajah (nekaj jih imamo tudi v Ljubljani) ali pa kar preko običajnih električnih vtičnic.

    Ali električni avtomobili še bolj onesnažujejo?

    Prvi plaz očitkov, ki se je usul na električne avtomobile, je bil povezan s samim onesnaževanjem. Nekateri so namreč trdili, da je emisij, ki jih proizvajalec elektrike porabi za to, da ima električni avto poln akumulator, veliko več, kot če bi uporabili za vožnjo avtomobil na bencinsko oziroma dizelsko gorivo. Toda raziskave so takšno razmišljanje ovrgle. Kljub temu da so električnim avtomobilom očitali, da proizvodnja elektrike zanje ne onesnažuje planeta nič manj, kot če bi uporabljali vozilo na bencinski ali dizelski motor, so po preverjanju ti dvomi odpadli. Po podatkih iz ZDA povprečno bencinsko vozilo oddaja 250 g CO2 na prevožen kilometer, medtem ko električno vozilo oddaja 115 g CO2 na prevožen kilometer. Razlika v količini izpustov in torej v stopnji onesnaževanja je tako več kot očitna. Električni avtomobili onesnažujejo znatno manj od svojih ‘naftojedih’ bratrancev.

    PREBERITE TUDI:  Veliki koralni greben zaradi beljenja koral vse bolj poškodovan

    Motor deluje

    Električni motor je razvit že skoraj do popolnosti in je danes praktično skoraj enak, kot je bil pred enim stoletjem. Tudi vsi ostali deli v električnem avtomobilu so tako rekoč enaki kot pri bencinskem, v nekaterih primerih pa še celo manj zapleteni; menjalnikov denimo električna vozila skorajda ne potrebujejo zaradi enakomerno porazdeljenega navora, s katerim se ponašajo električni motorji. Šibka točka električnih avtomobilov so torej akumulatorji.

    Modeli električnih avtomobilov

    Električni avtomobil je najbolj ‘vroča žemljica’ v avtomobilski industriji ta hip. Nič čudnega torej, da so se tega izziva lotile praktično vse znane firme, med drugim Ford, BMW, Renault, Nissan, Suzuki, Honda, Toyota, GM, Daimler in Opel. Prav Opel je poskrbel za revolucionarno novost na področju električnih avtomobilov. Oplova ampera je postala prvi vsestransko mobilen evropski električni avtomobil. Z ampero se brez polnjenja lahko vozimo od 40 do 80 kilometrov. Ampera porabi manj kot 1,6 litra goriva na 100 kilometrov, njen izpust CO2 pa je nižji od 40 g CO2/km. Mitsubishi i-MiEV je zasnovan kot majhen avtomobil, polniti pa ga je mogoče na dva načina: na gospodinjski način, ki sprejema pove¬zavo z gospodinjskim tokom (220/240voltov) in katerega polnjenje traja okoli sedem ur, ter na hitri način, ki v pol ure zagotovi do 80-odstotno ponovno polnjenje akumulatorjev.

    Električni avtomobili žanjejo tudi pohvale prej skeptične stroke. Nissan leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naslov evropski avto leta za leto 2011. Električni avtomobili počasi preplavljajo tržišče, a da bodo preplavili tudi ceste, bo moralo preteči še nekaj vode. Vedno bolj dodelani in posledično udobni za uporabnika imajo namreč še vedno veliko pomanjkljivost: ceno. Ob dejstvu, da lahko soliden bencinski avtomobil kupite že za 10.000 evrov, so cene električnih očarljivcev, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov videti pošteno zasoljene. Toda špekulanti domnevajo, da ta razlika ne bo več dolgo delovala v prid ‘dizlom’ in ‘bencinarjem’. Ob vedno manjših zalogah nafte bo cena goriv namreč tako narasla, da se bo uporabnikom na dolgi rok bolj splačal nekoliko večni začetni vložek v prid ogromnega kasnejšega prihranka.

     

    Povejte svoje mnenje - kometirajte