Ena izmed osnovnih prednosti družbenih omrežij naj bi bila ta, da se tako lažje povežemo z drugimi ljudmi, tudi če živijo na drugem koncu sveta. Tako lahko najdemo ljudi s podobnimi interesi ali pa s podobnimi težavami. Čeprav se torej na prvi pogled zdi, da družbena omrežja prispevajo k zmanjševanju osamljenosti, pa je realna slika pogosto precej drugačna.
Epidemija osamljenosti – velik problem javnega zdravja
Čeprav naj bi bili v teoriji ljudje v digitalni dobi precej bolj povezani kot v preteklosti, pa mnoge raziskave kažejo, da število osamljenih ljudi močno narašča. Hkrati pa obstaja tudi precej študij, ki povezujejo naraščajočo osamljenost s čezmerno uporabo družbenih omrežij. Mnogi govorijo o osamljenosti celo kot o enem največjih problemov javnega zdravja v 21. stoletju. Osamljenost naj bi imela velik vpliv celo na prezgodnjo smrt. Ljudje, ki so osamljeni, se težje soočajo s stresnimi dejavniki, pogosto pa potrebujejo tudi več časa za okrevanje po boleznih.
Idealizacija tujih življenj
Seveda ni mogoče reči, da so internet in družbena omrežja nekaj absolutno negativnega. Bistvo je v tem, kako jih uporabljate. Zgolj s pregledovanjem naključnih objav boste težko ustvarili globlje povezave s soljudmi. Poleg tega pa je lahko to zelo nevarno za vaše psihično zdravje. Mnogi namreč na internetu predstavljajo močno idealizirano verzijo svojega življenja, zaradi česar lahko postanete negotovi. Čeprav se morda racionalno zavedate, da ima vsakdo svoje težave in da nihče nima popolnega življenja, pa ne morete nadzorovati svojega spontanega čustvenega odziva. Mogoče imate sicer občutek, da se med brskanjem po družbenih omrežjih sproščate, vendar vas lahko to v resnici močno vznemiri. Če družbena omrežja običajno uporabljate ob večerih, lahko prevelika čustvena vznemirjenost prispeva tudi k težavam s spanjem, še posebej v kombinaciji z izpostavljenostjo modri svetlobi, ki jo oddajajo elektronske naprave.
Spletna komunikacija velikokrat površinska
Podatki kažejo, da je komunikacija prek družbenih omrežij pogosto precej površinska, kar lahko še dodatno poglobi občutek osamljenosti. Tudi ljudje, ki pogosto objavljajo zapise, povezane s čustvi, imajo velikokrat občutek, da ne morejo biti zares iskreni. Ta občutek lahko v nekaterih primerih privede tudi do depresivnih razpoloženj.
Kaj je rešitev?
Za mnoge ni najbolj realistično, da bi se povsem odpovedali uporabi družbenih omrežij. Če se naučite postavljati zdrave meje, pa to niti ni potrebno. Svetujemo vam, da poskušate določiti vsaj en dan v tednu, ko bo brskanje po družbenih omrežjih povsem »prepovedano«. Obenem se poskušajte z ljudmi, s katerimi ste večkrat v stiku prek spleta in ki ne živijo predaleč od vas, pogosteje dogovoriti za srečanja v živo. Seveda pa pazite tudi na to, da se boste med pogovorom v živo zares posvetili svojemu sogovorniku, namesto da vaša pozornost ves čas uhaja k mobilnemu telefonu.