Aditiv E466 najverjetneje nevarnejši, kot se je verjelo doslej

Aditiv karboksimetil celuloza se uporablja pri izdelavi najrazličnejših živil. Pogosteje se je začel uporabljati v 60. letih prejšnjega stoletja.

Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta.

Aknasta koža: Značilnosti in pravilna nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja.

Ali so edinci zares sebični in razvajeni?

V prejšnjem stoletju je doktor medicine in psiholog Alfred Adler zasnoval teorijo, v skladu s katero naj bi vrstni red rojstva vplival na naše osebnostne značilnosti.

Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.
RubrikeZanimivostiDružbena omrežja kriva za vse več osamljenosti

Družbena omrežja kriva za vse več osamljenosti

MORDA VAS ZANIMA

Ena izmed osnovnih prednosti družbenih omrežij naj bi bila ta, da se tako lažje povežemo z drugimi ljudmi, tudi če živijo na drugem koncu sveta. Tako lahko najdemo ljudi s podobnimi interesi ali pa s podobnimi težavami. Čeprav se torej na prvi pogled zdi, da družbena omrežja prispevajo k zmanjševanju osamljenosti, pa je realna slika pogosto precej drugačna.

- Oglas -

Družbena omrežja

Epidemija osamljenosti – velik problem javnega zdravja

Čeprav naj bi bili v teoriji ljudje v digitalni dobi precej bolj povezani kot v preteklosti, pa mnoge raziskave kažejo, da število osamljenih ljudi močno narašča. Hkrati pa obstaja tudi precej študij, ki povezujejo naraščajočo osamljenost s čezmerno uporabo družbenih omrežij. Mnogi govorijo o osamljenosti celo kot o enem največjih problemov javnega zdravja v 21. stoletju. Osamljenost naj bi imela velik vpliv celo na prezgodnjo smrt. Ljudje, ki so osamljeni, se težje soočajo s stresnimi dejavniki, pogosto pa potrebujejo tudi več časa za okrevanje po boleznih.

Idealizacija tujih življenj

Seveda ni mogoče reči, da so internet in družbena omrežja nekaj absolutno negativnega. Bistvo je v tem, kako jih uporabljate. Zgolj s pregledovanjem naključnih objav boste težko ustvarili globlje povezave s soljudmi. Poleg tega pa je lahko to zelo nevarno za vaše psihično zdravje. Mnogi namreč na internetu predstavljajo močno idealizirano verzijo svojega življenja, zaradi česar lahko postanete negotovi. Čeprav se morda racionalno zavedate, da ima vsakdo svoje težave in da nihče nima popolnega življenja, pa ne morete nadzorovati svojega spontanega čustvenega odziva. Mogoče imate sicer občutek, da se med brskanjem po družbenih omrežjih sproščate, vendar vas lahko to v resnici močno vznemiri. Če družbena omrežja običajno uporabljate ob večerih, lahko prevelika čustvena vznemirjenost prispeva tudi k težavam s spanjem, še posebej v kombinaciji z izpostavljenostjo modri svetlobi, ki jo oddajajo elektronske naprave.

Spletna komunikacija velikokrat površinska

Podatki kažejo, da je komunikacija prek družbenih omrežij pogosto precej površinska, kar lahko še dodatno poglobi občutek osamljenosti. Tudi ljudje, ki pogosto objavljajo zapise, povezane s čustvi, imajo velikokrat občutek, da ne morejo biti zares iskreni. Ta občutek lahko v nekaterih primerih privede tudi do depresivnih razpoloženj.

Kaj je rešitev?

- Oglas -

Za mnoge ni najbolj realistično, da bi se povsem odpovedali uporabi družbenih omrežij. Če se naučite postavljati zdrave meje, pa to niti ni potrebno. Svetujemo vam, da poskušate določiti vsaj en dan v tednu, ko bo brskanje po družbenih omrežjih povsem »prepovedano«. Obenem se poskušajte z ljudmi, s katerimi ste večkrat v stiku prek spleta in ki ne živijo predaleč od vas, pogosteje dogovoriti za srečanja v živo. Seveda pa pazite tudi na to, da se boste med pogovorom v živo zares posvetili svojemu sogovorniku, namesto da vaša pozornost ves čas uhaja k mobilnemu telefonu.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×