0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaDremež po neprespani noči ni čudežna rešitev

Dremež po neprespani noči ni čudežna rešitev

MORDA VAS ZANIMA

Krajši dremež ima nedvomno določene koristi, toda to še ne pomeni, da lahko nevtralizira negativne učinke neprespane noči. Številni ljudje se v posteljo odpravijo prepozno, saj računajo na to, da jih bo rešil popoldanski dremež oziroma dremež sredi dneva. Vendar so negativni vplivi pomanjkanja spanja precej večji, kot si verjetno predstavljate – tudi če gre za eno samo noč. Povezava med dremežem po neprespani noči in kognitivnimi sposobnostmi je bila tudi osrednja tema raziskave, katere izsledki so bili lani objavljeni v reviji Sleep. Rezultati so sicer potrdili, da lahko dremež pomaga, vendar so bile razlike minimalne …

- Oglas -

Primerjava učinkov normalnega spanca, noči povsem brez spanja in kratkega dremeža

Dremež je bil opredeljen kot spanje, ki traja manj kot 60 minut. V raziskavo je bilo vključenih 275 študentov. Vsi sodelujoči so morali najprej izpolniti test, namenjen preverjanju kognitivnih sposobnosti. Nato so bili razdeljeni v dve skupini. Osebe iz prve skupine so bile poslane domov z navodilom, naj se naspijo – oziroma da naj spijo kot običajno. Druga skupina pa je prenočila v laboratoriju. Raziskovalci so nato drugo skupino razdelili na dve manjši podskupini. Tistim študentom, ki bo bili uvrščeni v prvo skupino, je bil ponoči dovoljen dremež, ki je trajal od 30 do 60 minut. Druga podskupina pa je morala noč prebedeti. Zjutraj so se osebam, ki so noč preživele v laboratoriju – povsem brez spanja ali samo s pomočjo kratkega dremeža – pridružili tisti, ki so se lahko v miru naspali v udobju svojega doma. Vseh 275 študentov je nato čakalo ponovno reševanje testa za preverjanje kognitivnih sposobnosti, ki so ga rešili prejšnji dan. Primerjava zbranih rezultatov je razkrila pomenljive informacije o vplivu krajšega dremeža na kognitivne sposobnosti …

Kljub dremežu se je število napak občutno povečalo

Razlike med obema reševanjema testa so bile, pričakovano, najmanjše pri prvi skupini, torej pri skupini, ki si je lahko privoščila krepčilen spanec. Raziskovalce pa je seveda še posebej zanimalo, kako se bodo odrezale tiste osebe, ki jim je bil dovoljen krajši dremež. Kljub dremežu so se osebe iz te skupine odrezale bistveno slabše kot prejšnji dan. Razlike so bile precej očitnejše kot pri skupini, ki je test ponovila dobro naspana. Kratek dremež torej ni mogel odpraviti negativnih posledic neprespane noči. Nenaspanost je med drugim vplivala na zbranost, posledično pa je bilo število napak bistveno večje kot prejšnji dan – in primerljivo s povprečnim številom napak pri osebah, ki so vso noč prebedele. 

Za regeneracijo pomembne predvsem faze globokega spanca

To sicer še ne pomeni, da je dremež povsem nesmiseln. Skupina, ki si je privoščila krajši dremež, se je vendarle odrezala nekoliko bolje od tistih, ki sploh niso zatisnili očesa. Toda razlike so bile precej manjše, kot bi bilo mogoče pričakovati na podlagi uveljavljenega prepričanja o skorajda čudežnih učinkih dremeža. Zanimivo je sicer, da so bile zaznane tudi razlike znotraj skupine, ki ji je bil dovoljen dremež. Kognitivne težave so bile namreč najmanj očitne pri tistih, ki so med dremežem preživeli največ časa v fazi, imenovani počasno valovanje (»slow-wave sleep«), ki velja za fazo globokega spanca. Ta faza praviloma ne nastopi prej kot po eni uri spanca. Med dremežem jo je torej zelo težko doseči. Logično je torej, da so imele tiste osebe, ki jim je to vendarle uspelo, manj težav pri jutranjem reševanju testa za preverjanje kognitivnih sposobnosti. Tako je bila odkrita korelacija med 10-minutno fazo počasnega valovanja in 4-odstotnim zmanjšanjem števila napak v primerjavi s tistimi, ki so sicer dremali, vendar med dremežem niso prešli v fazo globokega spanja.

NAJNOVEJŠE