Za zdravje je nujna zdrava prehrana. Mnogo ljudi ima tako imenovane motnje v prehranjevanju. Ali se prenajedajo ali pa odklanjajo hrano. Tudi v Sloveniji je tega ฤedalje veฤ. Pa tudi ฤe odmislimo te skrajnosti, Ministrstvo za zdravje opozarja, da se mnogi hranijo nepravilno.
Zdrava prehrana
Vse preveฤ pojemo mesa, premalo pa zelenjave in sadja. Priporoฤamo laktovegetarijansko prehrano. To pomeni, da jemo vse vrste ลพit, sadja, oreลกฤkov in zelenjave, ter mleko in mleฤne izdelke ter med. Beljakovine dobimo z izdelki iz soje, kot je sojin sir tofu, in z ลพitnimi beljakovinami, kot je sejtan in podobnim. Veliko beljakovin vsebujejo tudi stroฤnice. Kolikor se aminokislinska sestava teh beljakovin ne ujema popolnoma s ฤloveลกkimi potrebami, jo dopolnimo z mleฤnimi beljakovinami. Zagrizeni mesojedci sicer trdijo, da je taka hrana nezadostna, in da ฤlovek nujno potrebuje tudi meso, s ฤemer pa se ne morem strinjati. Sama se tako prehranjujem ลพe petnajst let in dokler sem jedla meso, sem bila najbolj bolan ฤlan druลพine, odkar sem postala vegetarijanka pa sem najbolj zdrav.
Pri prehrani so pomembne tudi zaฤimbe. Ne le zaradi okusa, ampak ker vsebujejo razliฤne mikroelemente, ki jih telo sicer potrebuje v majhnih koliฤinah, so pa pomembne kot sestavni deli encimov in brez njih ne moremo dobro delovati. Brez vseh potrebnih snovi v hrani, telo stalno sporoฤa, da mu neฤesa primanjkuje. Tako potem jemo veฤje koliฤine hrane, vendar pa zaradi njene neustrezne sestave samo kopiฤimo kalorije, ne napolnimo pa izpraznjenih zalog vitaminov, mineralov, mikroelementov in nujnih t.i. esencialnih aminokislin in maลกฤobnih kislin. Pomembno vlogo v prehrani ima tudi vlaknina, ker napolni ฤrevesje in omogoฤa redno odvajanje nepotrebnih in strupenih presnovkov. ฤe ti zastajajo v ฤrevesu, se iz njega absorbirajo in dodatno obremenijo naลกo presnovo. Mnogi povezujejo naraลกฤanje ฤrevesnih obolenj, vkljuฤno z rakom na ฤrevesju, prav z nepravilno prehrano in pomanjkanjem gibanja.
Urnik prehranjevanja
Tudi naลก urnik prehranjevanja je pogosto napaฤen. Vฤasih so rekli, da je treba zjutraj jesti kot kralj, opoldne kot kmet in zveฤer kot beraฤ. Zdaj pa mnogi izpuลกฤajo zajtrk. Hitijo v sluลพbo z glavo polno skrbi, kaj jim bo prinesel nov delovni dan, ter s kepo v ลพelodcu, in res nimajo volje, da bi ลกe jedli. ฤe pa ลพe jedo, jim hrana obleลพi v ลพelodcu. Privoลกฤijo si le kako kavo, ki jim ลพelodec samo razdraลพi in vse skupaj ลกe poslabลกa. Z vadbo jogijske tehnike agnisar krije, ki deluje na sonฤni pleteลพ in na presnovo nasploh, bi se ravno tako prebudili, vendar brez ลกkodljivih stranskih uฤinkov. Zanjo potrebujemo le dve do tri minute. V tem ฤasu ลกe kave ne skuhamo pa ลกe niฤ nas ne stane. Z nekaj vajami zjutraj, s pranajamo in meditacijo bi pripravili telo na nov dan. Uravnoteลพili bi delovanje simpatiฤnega in parasimpatiฤnega ลพivฤnega sistema in lahko bi v miru pojedli zajtrk. V sluลพbo ali ลกolo bi priลกli umirjeni in sproลกฤeni in dan bi bil lepลกi in uspeลกnejลกi.
Pomembno je, da jemo veฤkrat po malem, da ne obremenimo prebavil z preveliko koliฤino hrane naenkrat, ker potem zastaja in gnije, namesto da bi jo koristno porabili. ฤe se borite s preveliko teลพo, samo razdelite dnevno koliฤino hrane na veฤ obrokov in skuลกajte veฤino ogljikovih hidratov in maลกฤob pojesti do poldneva, ter nekaj ur pred spanjem ne jejte. Jogijske vaje pa delujejo tudi na notranje organe, ne le na miลกice in sklepe, in s tem uravnavajo presnovo. Na ta naฤin se boste dosti laลพje znebili nekaj kilogramov. ฤe pa ste presuhi in se ne morete zrediti, se boste z vadbo joge umirili in laลพje premagovali stres, ki vam prepreฤuje, da bi se sprostili in v miru pojedli in tudi prebavili svoje obroke.