22. april je svetovni dan zemlje

    Dan zemljeOb svetovnem dnevu zemnlje se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani včeraj slovesno začela druga Eko konferenca »Cena podnebnih storitev«, ki jo društvo Planet Zemlja že drugo leto zapored organizira v sodelovanju z Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO). Po uspešnem začetku in številnih poglobljenih razpravah se bo konferenca jutri nadaljevala, kjer bodo na zaključnem panelu »Komuniciranje ali informacijsko onesnaževanje« sodelovali prof. dr. Žiga Turk, režiser Boštjan Vrhovec, novinar Matija Stepišnik in drugi.

    Prav tako vas želimo spomniti, da se bosta v petek sklopu druge Eko konference odvila zaključek natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec ter tradicionalna akcija Zemljo so nam posodili otroci pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Zbrane pa bo nagovoril tudi minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnić.

    Druga Eko konferenca je sicer že današnji uvodni dan prinesla veliko zanimivih ugotovitev. Otvoritveni panel »Cena podnebnih storitev« sta pospremila nagovora generalnega direktorja ARSO, dr. Silva Žlebirja, ki se je dotaknil izzivov, ki so v ospredju Eko konference, ter evropske komisarke za podnebne ukrepe Connie Hedegaard. Slednja je v posebni izjavi iz Bruslja dejala, da pametne podnebne politike ne pomenijo zgolj boj proti podnebnim spremembam, temveč prinašajo veliko novih inovacij in s tem nove poslovne priložnosti.

    Panel »Okolje v gospodarstvu ali Odpadki kot poslovna priložnost«, ki je potekal v dveh delih, je postregel z aktualnimi pogledi na tematiko. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehnične fakultete je ocenila tudi odnos Slovenije do trajnostnega razvoja. »V slovenskem političnem prostor smo glede trajnosti in zavedanja mej razvoja v slepi ulici. Nimamo niti enega vrhunskega politika, ki bi s svoje pozicije zagovarjal okoljevarstvo in trajnostni razvoj,« je dodala.

    PREBERITE TUDI:  Kilometrina naših krožnikov

    Prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete je govoril o konceptualizaciji ravnanja z odpadki. V Sloveniji so temeljni problem komunalni odpadki, medtem ko je za industrijske odpadke relativno dobro poskrbljeno. Problemi se pojavljajo tako z ločevanjem odpadkov, z deponijami kot s postavljanjem sežigalnic zaradi odpora lokalne politike, je dejal. Problema se je dotaknil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme. Odpadki so, kot je tudi on podobno dejal, pri nas velik problem. Več pa bi morali narediti za sonaravni razvoj.

    O tej problematiki je govoril tudi Jure Fišer iz podjetja Gorenje Surovina. Med drugim je dejal, da je pri poslovanju z odpadki največja težava, da je področje odpadkov eno najbolj reguliranih področjih. Direktor marketinga Skupine Pivovarna Laško Jure Struc, pa se je dotaknil problema povratne embalaže.

    Albin Keuc iz kabineta ministra za okolje in prostor se je zavzel za to, da bi Slovenija morala izboljšati gospodarsko storilnost, zmanjšati rabo virov ter poiskati nove priložnosti za gospodarsko rast. Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo ARSO, pa je izpostavil problema segrevanja in ekstremnih meteoroloških dogodkov.

    Marjan Mateta, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za razvoj, je spregovoril o tem, da je Slovenija energetsko nekonkurenčna v primerjavi z EU, razen v nekaterih panogah, kot je recimo kemija. Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS, pa je dejala, da je v Sloveniji tudi velika težava veliko število predpisov, ki jih je na okoljskem področju preko 500.

    Podobno so svoje poglede in možne rešitve govorci predstavili v okviru panela »Energetika včeraj, danes, jutri«, kjer je uvodoma razmišljala evropska poslanka, dr. Romana Jordan Cizelj. Kot je pojasnila, skupna energetska politika nima dolge zgodovine, saj je do enotne politike prišlo šele zaradi zastojev dobave plina prek Ukrajine, pri čemer se je dotaknila spora iz leta 2009.  Predstavila pa je tudi poglede glede podnebnih sprememb.

    PREBERITE TUDI:  Brazilci gradijo veliko opazovalnico

    Prof. dr. Janvit Golob s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je predstavil vizijo, da je ena od možnosti zmanjševanja CO2 tudi v lovljenju CO2, medtem ko je prof. dr. Peter Novak kot tri potencialne učinkovite tehnologije za proizvodnjo energije navedel izločanje in shranjevanje CO2, jedrsko energijo in sončno energijo v vseh možnih oblikah.

    Sicer se je direktor Urada za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar osredotočil v svojem nastopu na nedavno jedrsko nesrečo na Japonskem, medtem ko je strokovnjakinja za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, mag. Andreja Urbančič, pozornost namenila učinkovitejši rabi energije in obnovljivih virov.

    Prvi dan druge Eko konference je pospremilo pestro spremljevalno dogajanje. Zaznamovala sta ga prireditev »Radol’ca, pristno sladka« in najava natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2011.

    Druga Eko konferenca se, kot rečeno, zaključuje v petek, na Svetovni dan Zemlje. Veselimo se snidenja z vami tudi zadnji dan in vas lepo pozdravljamo!

    Povejte svoje mnenje - kometirajte