Ob svetovnem dnevu zemnlje se je na Gospodarskem razstaviลกฤu v Ljubljani vฤeraj slovesno zaฤela druga Eko konferenca ยปCena podnebnih storitevยซ, ki jo druลกtvo Planet Zemlja ลพe drugo leto zapored organizira v sodelovanju z Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO). Po uspeลกnem zaฤetku in ลกtevilnih poglobljenih razpravah se bo konferenca jutri nadaljevala, kjer bodo na zakljuฤnem panelu ยปKomuniciranje ali informacijsko onesnaลพevanjeยซ sodelovali prof. dr. ลฝiga Turk, reลพiser Boลกtjan Vrhovec, novinar Matija Stepiลกnik in drugi.
Prav tako vas ลพelimo spomniti, da se bosta v petek sklopu druge Eko konference odvila zakljuฤek nateฤaja Planetu Zemlja prijazna ลกola/vrtec ter tradicionalna akcija Zemljo so nam posodili otroci pod ฤastnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Tรผrka. Zbrane pa bo nagovoril tudi minister za okolje in prostor, dr. Roko ลฝarniฤ.
Druga Eko konferenca je sicer ลพe danaลกnji uvodni dan prinesla veliko zanimivih ugotovitev. Otvoritveni panel ยปCena podnebnih storitevยซ sta pospremila nagovora generalnega direktorja ARSO, dr. Silva ลฝlebirja, ki se je dotaknil izzivov, ki so v ospredju Eko konference, ter evropske komisarke za podnebne ukrepe Connie Hedegaard. Slednja je v posebni izjavi iz Bruslja dejala, da pametne podnebne politike ne pomenijo zgolj boj proti podnebnim spremembam, temveฤ prinaลกajo veliko novih inovacij in s tem nove poslovne priloลพnosti.
Panel ยปOkolje v gospodarstvu ali Odpadki kot poslovna priloลพnostยซ, ki je potekal v dveh delih, je postregel z aktualnimi pogledi na tematiko. Prof. dr. Luฤka Kajfeลพ Bogataj z Biotehniฤne fakultete je ocenila tudi odnos Slovenije do trajnostnega razvoja. ยปV slovenskem politiฤnem prostor smo glede trajnosti in zavedanja mej razvoja v slepi ulici. Nimamo niti enega vrhunskega politika, ki bi s svoje pozicije zagovarjal okoljevarstvo in trajnostni razvoj,ยซ je dodala.
Prof. dr. Bogomir Kovaฤ z Ekonomske fakultete je govoril o konceptualizaciji ravnanja z odpadki. V Sloveniji so temeljni problem komunalni odpadki, medtem ko je za industrijske odpadke relativno dobro poskrbljeno. Problemi se pojavljajo tako z loฤevanjem odpadkov, z deponijami kot s postavljanjem seลพigalnic zaradi odpora lokalne politike, je dejal. Problema se je dotaknil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke ลกole za tehnologijo in sisteme. Odpadki so, kot je tudi on podobno dejal, pri nas velik problem. Veฤ pa bi morali narediti za sonaravni razvoj.
O tej problematiki je govoril tudi Jure Fiลกer iz podjetja Gorenje Surovina. Med drugim je dejal, da je pri poslovanju z odpadki najveฤja teลพava, da je podroฤje odpadkov eno najbolj reguliranih podroฤjih. Direktor marketinga Skupine Pivovarna Laลกko Jure Struc, pa se je dotaknil problema povratne embalaลพe.
Albin Keuc iz kabineta ministra za okolje in prostor se je zavzel za to, da bi Slovenija morala izboljลกati gospodarsko storilnost, zmanjลกati rabo virov ter poiskati nove priloลพnosti za gospodarsko rast. Janez Polajnar, vodja sluลพbe za hidrologijo ARSO, pa je izpostavil problema segrevanja in ekstremnih meteoroloลกkih dogodkov.
Marjan Mateta, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za razvoj, je spregovoril o tem, da je Slovenija energetsko nekonkurenฤna v primerjavi z EU, razen v nekaterih panogah, kot je recimo kemija. Alenka Avberลกek, izvrลกna direktorica za zakonodajo in politike na GZS, pa je dejala, da je v Sloveniji tudi velika teลพava veliko ลกtevilo predpisov, ki jih je na okoljskem podroฤju preko 500.
Podobno so svoje poglede in moลพne reลกitve govorci predstavili v okviru panela ยปEnergetika vฤeraj, danes, jutriยซ, kjer je uvodoma razmiลกljala evropska poslanka, dr. Romana Jordan Cizelj. Kot je pojasnila, skupna energetska politika nima dolge zgodovine, saj je do enotne politike priลกlo ลกele zaradi zastojev dobave plina prek Ukrajine, pri ฤemer se je dotaknila spora iz leta 2009.ย Predstavila pa je tudi poglede glede podnebnih sprememb.
Prof. dr. Janvit Golob s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je predstavil vizijo, da je ena od moลพnosti zmanjลกevanja CO2 tudi v lovljenju CO2, medtem ko je prof. dr. Peter Novak kot tri potencialne uฤinkovite tehnologije za proizvodnjo energije navedel izloฤanje in shranjevanje CO2, jedrsko energijo in sonฤno energijo v vseh moลพnih oblikah.
Sicer se je direktor Urada za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar osredotoฤil v svojem nastopu na nedavno jedrsko nesreฤo na Japonskem, medtem ko je strokovnjakinja za energetsko uฤinkovitost pri Institutu Joลพef Stefan, mag. Andreja Urbanฤiฤ, pozornost namenila uฤinkovitejลกi rabi energije in obnovljivih virov.
Prvi dan druge Eko konference je pospremilo pestro spremljevalno dogajanje. Zaznamovala sta ga prireditev ยปRadolโca, pristno sladkaยซ in najava nateฤaja Planetu Zemlja prijazna obฤina 2011.
Druga Eko konferenca se, kot reฤeno, zakljuฤuje v petek, na Svetovni dan Zemlje. Veselimo se snidenja z vami tudi zadnji dan in vas lepo pozdravljamo!
