0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaNe pustimo, da nas delo izprazni

Ne pustimo, da nas delo izprazni

MORDA VAS ZANIMA

Izgorelost pomeni ujetost v stanju čustvene, miselne in telesne utrujenosti, v skrajnih primerih celo v občutkih popolne izpraznjenosti, ki naj bi bila, kot menijo strokovnjaki, povezana z izpostavljenostjo nenehnemu in dolgo časa trajajočemu stresu v delovnem okolju.

- Oglas -

Izgorevanje na delovnem mestu se nanaša na stanje telesne in duševne izčrpanosti, ki je posledica nenehnega pritiska, povezanega z določenimi delovnimi pogoji. Pri posamezniku se ponavadi odraža kot pomembna izguba energije in poslabšanje delovne učinkovitosti.

Bolj ogrožene so ženske

Raziskovanje izgorevanja je bilo najprej osredotočeno le na poklice, katerih narava vključuje pretežno delo z ljudmi, na primer učitelji, zdravstveno osebje, psihologi, socialni delavci, prodajalci in drugi. Predvidevali so namreč, da je izgorevanje posledica nenehnega nudenja pomoči in da se človek, od katerega pričakujemo, da je v vsakem trenutku topel, razumevajoč in rešiteljski, sčasoma iztroši.

Novejše raziskave so pokazale, da je izgorevanje prisotno tudi v drugih poklicih, kjer človek doživlja intenziven stres, čeprav njegovo delo ni neposredno povezano z ljudmi. Tuje študije kažejo, da je največja stopnja izgorelosti prisotna pri visoko izobraženih ljudeh, mlajših od 40 let. Strokovnjaki razlagajo, da so v tej skupini navadno ambiciozni in delavni ljudje, ki za svoja prizadevanja pričakujejo nekaj v zameno (povratno informacijo, spodbudo, podkrepitev v smislu določenega priznanja, ustrezne delovne pogoje). Kadar temu ni ugodeno, vodi dalj časa trajajoče nezadovoljstvo v stresen odziv, ki nerazrešen lahko pelje v stanje telesne in duševne izčrpanosti.

- Oglas -

Ugotovili so tudi, da so ženske bolj ogrožene, kar pojasnjujejo s tem, da se morajo največkrat hkrati uveljavljati v različnih družbenih vlogah: kot zaposlene, kot partnerke in kot mame. Tiste, ki težijo k temu, da delajo dobro in da dajo v odnose kar največ, kar v številnih primerih pomeni, da ustrežejo skorajda vsemu in vsakomur, lahko kaj kmalu ‘pregorijo’.

izgorelost
Pomemben del delovnega ritma je tudi počitek. Privoščite si ga, da ne boste pozneje vanj prisiljeni.

Simptomi izgorelosti

PSIHOLOŠKI. Pojavljanje občutkov tesnobe, razdražljivosti, jeze, agresije, brezvoljnosti, nizkega samospoštovanja, depresivnega razpoloženja, osamljenosti, občutek nemoči, nezadovoljstva, gibalnih in miselnih ovir (nezmožnost odločanja, slaba koncentracija, nemir), pomanjkanje motivacije.

VEDENJSKI. Impulzivno vedenje, zloraba alkohola, zdravil in drugih snovi, odsotnost z delovnega mesta.

TELESNI. Porast ali upad telesne teže, psihosomatske težave, pogosti glavoboli, prebavne motnje, nespečnost, kratka sapa, bolečine v mišicah, kronična utrujenost, povišana krvni tlak in raven holesterola, povečano potenje, pojavljanje izsušenih ust.

- Oglas -

DRUŽBENI. Izolacija, težavno vedenje, kot so cinizem, negativizem, pesimizem, pretirana (samo)kritičnost, odklonilen odnos do sodelavcev, strank, nadrejenih ali podrejenih.

ORGANIZACIJSKI. Odsotnost z delovnega mesta, zmanjšana učinkovitost, nepravilnosti in strokovne napake pri delu, zmanjšana pripadnost organizaciji, nezadovoljstvo.

Zavarujte se

Na organizacijske spremembe človek pogosto ne more neposredno vplivati, lahko pa se zaščiti, da zaradi pomanjkanja avtonomije, sodelovanja z drugimi, socialne in strokovne podpore ne utrpi nepotrebne osebne škode. Prvi korak je prepoznavanje simptomov. Vprašajte se, kako doživljate sami sebe v delovnem okolju in kakšno počutje prinesete domov. Če se vaša opažanja ujemajo z navedenimi znaki, razmislite, kaj lahko storite sami zase, da do izgorelosti ne pride, ali za njeno zdravljenje, če je do le-te že prišlo? V pomoč so nam različni ukrepi:

1. Spoznajte in opredelite svoje meje
Ne sprejmite situacije, za katero veste, da ji ne boste kos. Naučite se reči ‘ne’. Ko zavrnete neko zahtevo, vedno argumentirajte, zakaj. Ostanite vljudni, a odločni. Sposobnost postavljanja meje močno zmanjša občutek, da smo za vse odgovorni sami. Morda je dobro tu in tam prebrati opis svojih del v pogodbi z delodajalcem ter se o tem z njim pogovoriti. Oblikujte jasne meje med poklicnim in zasebnim življenjem.

2. Uredite si delovni prostor
Nered na delovni mizi ustvarja nered v glavi in počutju. Ustvarite si delovno okolje, ki motivira, poskrbite za dovolj svetlobe in svežega zraka, če je le mogoče naj bo v bližini kakšna lončnica. Rdeča barva spodbuja, pomislite o kakšnem dodatku v tej barvi. Slabo voljo lahko prežene tudi pogled na fotografijo ljubljene osebe, hišnega ljubljenčka, pa tudi kak pozitivni citat, pritrjen na steno.

3. Opredelite stvarne kratkoročne in dolgoročne cilje
Zapišite si, kaj želite v svojem poklicnem in zasebnem življenju doseči. Uživajte v tem, ko lahko katero od zastavljenih nalog odkljukate in se nagradite s čim prijetnim. Zaupajte vase in v lastne sposobnosti.

4. Jeze in frustracije ne zadržujte v sebi
Ne zanikajte svojih čustev, ker s tem le še poslabšate položaj. Jeza je močno čustvo, ki v primeru kopičenja vodi v vse večje težave z zdravjem in medsebojnimi odnosi. Najdite način, na katerega boste sprostili ta čustva (tek, boksarska vreča, kričanje v blazino, pogovor, pisanje), vsekakor pa nikoli ne premeščajte jeze na svoje bližnje!

5. Poskrbite za čim več gibanja
Možnosti je ogromno, nikar ne iščite opravičil v slabem vremenu ali pomanjkanju časa. Dokazano je, da šport več kot uspešno pomaga pri odpravljanju depresivnega razpoloženja, razgradi napetost, poveča samozavest, vnese več optimizma in povrne zaradi stresa izgubljene moči.

6. Privoščite svojemu telesu počitek in zdrave obroke hrane
Večina nas dobro ve, kaj je za naše zdravje koristno in kaj ne, pa vendar se dan za dnem vrtimo v istem začaranem krogu razvad. Prekinite s slabimi prehranjevalnimi navadami, z industrijsko pripravljeno hrano in številnimi skodelicami kave ter živobarvno gazirano pijačo. Ko se znajdete v stresnem vrtincu izgorelosti, privoščite svojemu telesu preprostost, ki jo prinašajo zdrava hrana, gibanje in počitek. Ne pozabite na počitnice, ki imajo sicer kratkotrajen, a ugoden učinek na počutje in prinesejo novih moči.

7. Ne pozabite na humor
Smeh je izredno učinkovit odziv na stres; nekatere raziskave kažejo, da veliko profesionalnih komedijantov izhaja iz težavnih družin, kjer so se že od malega naučili s humorjem premagovati lastne napetosti. Dan lahko začnete s tem, da preberete nekaj šal ali poveste sodelavcu kaj zabavnega. Ne pozabite tudi, da se ima oseba, ki se zna včasih pošaliti tudi na svoj račun, navadno v življenju lepše. Dojemanje dogodkov in samega sebe na bolj šaljiv način vsekakor zmanjšuje neželeno izgorevanje.

8. Bodite ustvarjalni
Če je vaše delo monotono, je do občutkov zdolgočasenosti in nekoristnosti le korak. Včasih narava delovnega mesta ne dopušča izražanja lastnih idej in ustvarjalnosti, kar pa ne pomeni, da jih ne morete razvijati doma. V prostem času se ukvarjajte s konjički, ki vas veselijo in za katere imate morda skrit talent.

9. Zelo pomembno je druženje
Stres v službi človeka navadno izčrpa, tako da si v prostem času želi le samote in miru. Privoščite si ju, toda ne zaprite se v krog socialne izoliranosti. Zelo pogosto se ljudje srečujemo s podobnimi težavami in nasvet prijatelja, ki se je z nekim problemom že uspešno spoprijel, je lahko nadvse koristen. Poleg tega je druženje z ljudmi, s katerimi smo radi, sproščujoče, kar odlično deluje proti notranjemu stresu.

10. Negujte pozitivno mišljenje
O pomenu pozitivnega odnosa do sebe, drugih in življenjskih dogodkov je veliko napisanega, a nič ne pomaga, če se nekega dne zavestno ne odločimo napotkov upoštevati. Sami izbiramo, ali bomo videli kozarec na pol prazen ali na pol poln, ali nas bo kritika nadrejenega čisto potolkla ali si bomo rekli: “V redu, danes je slabe volje, jutri bo morda videl stvari drugače.”

11. Poiščite si drugo službo!
Kadar so razmere na delovnem mestu resnično nevzdržne, takrat ne odlašajte z iskanjem druge službe. Možnost za nov začetek se sčasoma pojavi.

utrujenost

Slabo okolje primerno pripomore

Visoko stopnjo izgorevanja na delovnem mestu povezujejo še posebno z naslednjimi značilnostmi delovnega okolja:

  • previsoke in nestvarne zahteve ter pričakovanja delodajalca
  • doživljanje travmatičnih dogodkov na delovnem mestu, kot so besedna ali telesna zloraba
  • konfliktna porazdeljenost vlog: ne ve se, kdo kaj dela, pričakuje pa se usklajeno delovanje
  • slaba podpora: zaposleni ne dobi povratnih informacij o kakovosti svojega prispevka (nagrajevanje) ali pa je izpostavljen nenehni in neupravičeni kritiki, tako da dobi občutek, da je odgovoren za vse
  • slabi medosebni odnosi: prisotna je nezdrava tekmovalnost, prikrivanje podatkov, izpodrivanje …

Čez noč ne gre

Izgorevanje na delovnem mestu se razvija postopoma, zato je pri odpravljanju neželenega stanja potrebno razumeti, da je tudi to postopno in da ni možno ničesar storiti čez noč. Okrevanje naj bi terjalo celo prav toliko časa, kot je potekal razvoj padajoče spirale, ki je vodila v izgorelost. Popolne gotovosti, da se stanje izčrpanosti v prihodnosti ne bo ponovilo, ni, toda če poznate znake, ki naznanjajo neželeno psihofizično počutje, imate veliko prednost, saj lahko preprečite, da se težave razmahnejo. Poslušajte svoje telo, misli in občutke, zavedajte se, da preživite na delovnem mestu ogromno svojega življenja in da gre tudi tu pravzaprav za enako pomembne stvari kot doma: za vaše zadovoljstvo, samospoštovanje in ne nazadnje zdravje.

Arhiv Zdravja

NAJNOVEJŠE