Črni koren (Scorzonera hispanica), imenovan tudi španski črni koren, španski gadnjak ali zimski špargelj, izhaja iz južne in srednje Evrope. Rastline z užitnimi koreni so včasih predstavljale glavno zelenjavo, ki so jo naši predniki uživali vso zimo. Danes pa je videti, kot da so korenovke, sploh pa črni koren, ki je že kar izginil z naših vrtov, nasploh nekam zapostavljeni. V trgovinah in na tržnicah ga ni opaziti, zato je edini način, da pridemo do teh zanimivih in nadvse zdravih korenov, ta, da jih pridelamo sami.
Kaj je črni koren?
Črni koren je korenovka, ki spada v družino nebinovk (Asteraceae). Njegova zunanjost je temno rjava ali črna, notranjost pa bela in kremasta. Ima blag, sladkast okus, ki spominja na ostrige, zaradi česar ga pogosto imenujejo tudi “zelenjavne ostrige”.
Zgodovina in pridelava
Črni koren izvira iz južne Evrope in Azije, kjer so ga že v antiki uporabljali tako v kulinariki kot v medicini. V 16. stoletju je postal priljubljen v Evropi, zlasti v Franciji in Nemčiji, kjer so ga cenili zaradi njegovih zdravilnih lastnosti in hranilne vrednosti.
Pridelava črnega korena je enostavna, saj je rastlina precej nezahtevna. Uspeva v bogatih, dobro odcednih tleh, najbolje pa raste v zmernih podnebjih. Črni koren sejemo spomladi, pobiramo pa ga pozno jeseni, ko korenine dosežejo polno velikost.
Rastlina zraste tudi do 1,5 m visoko, listi so pokončni. Ime je dobil po črno-rjavi barvi korenine. V vrtu ga največkrat gojimo kot enoletnico, čeprav je to večletna rastlina. Vsebuje veliko vitaminov A, B1, E in C. Najboljše pri črnem korenu pa je to, da ga imamo lahko kot svežo zelenjavo z vrta takrat, ko nam začne ostale že primanjkovati – tako si lahko odlično popestrimo jedilnik.
Črni koren sejemo v aprilu in maju. Sejemo ga v dobro prepustna tla, z nevtralnim pH-jem. Zelo priporočljivo je, da ga sejemo v bližino korenčka, saj odganja korenjevo muho. S svojimi rumenimi cvetovi pa na vrt privablja tudi številne koristne žuželke.
Prehranske koristi
Črni koren je bogat vir hranil, ki imajo številne koristi za zdravje. V spodnji tableli je pregled glavnih hranilnih sestavin:
| Hranilna vrednost (na 100g) | Količina |
|---|---|
| Energija | 82 kcal |
| Ogljikovi hidrati | 18 g |
| Vlaknine | 3,3 g |
| Beljakovine | 2,7 g |
| Maščobe | 0,2 g |
| Vitamin C | 8 mg |
| Kalij | 380 mg |
| Kalcij | 60 mg |
| Fosfor | 65 mg |
| Železo | 3,3 mg |
Zdravilne lastnosti
Črni koren ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar je priljubljen tudi v ljudski medicini:
- Podpora prebavi: Zaradi visoke vsebnosti vlaknin črni koren pomaga pri prebavi in preprečuje zaprtje.
- Bogastvo antioksidantov: Vsebuje vitamin C in druge antioksidante, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom in krepijo imunski sistem.
- Uravnavanje krvnega sladkorja: Vlaknine in kompleksni ogljikovi hidrati v črnem korenu prispevajo k stabilizaciji krvnega sladkorja.
- Podpora zdravju srca: Kalij in vlaknine v črnem korenu pripomorejo k zdravju srca in zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.
- Protivnetne lastnosti: Nekatere študije so pokazale, da črni koren vsebuje spojine, ki imajo protivnetne učinke.
Pobiranje pridelka
Črni koren dobro prenaša mraz, zato lahko korene kopljemo sproti, ko jih potrebujemo, in jih v jeseni ni treba posebej shranjevati. Ko pa jih želimo izkopati, bodimo previdni, saj se koreni zelo hitro odlomijo. Prvi pridelek ob spomladanski setvi lahko pričakujemo v jeseni. Od setve do prvega pridelka tako traja približno 150 dni. Prvo pobiranje lahko opravimo tudi po prvi zmrzali, saj takrat črni koren razvije okus v svoji polnosti. Če ga izkopljete več, kot ga potrebujete, ga lahko shranite tako, da ga zamrznete.
Korene lahko tudi pustimo v zemlji, tako da naslednjo pomlad razvijejo poganjke. Jeseni porežemo liste, da iz zemlje moli le od 1 do 3 cm rastline. Korene osujemo 15 cm visoko, tako da se poganjki obelijo, ko jih naslednjo pomlad odgrebemo. Marca ali aprila zemljo odstranimo in porežemo od 12 do 15 cm dolge obeljene poganjke. Če pa zemlje ne osujemo, poganjke režemo, ko so visoki približno 15 cm, vendar so zeleni poganjki manj okusni kot obeljeni.
Črni koren v domači kuhinji
Črni koren lahko vložimo v kisu, ga jemo svežega v solatah ali kuhanega. Črni koren je hrustljav in ima oreškast okus. Jemo ga lahko kar surovega; olupljenega damo v vodo, ki ji dodamo malo limoninega sok, da ne počrni. Povsem mlade in mehke liste dodajamo solatam. Svežega jemo v solatah samostojno ali pa ga dodamo kateri drugi solati. Polno skodelico naribanih korenov prelijemo s sokom ene limone in premešamo, tako ne bodo potemneli in bodo ostali lepe bele barve. Začinimo z oljčnim oljem in potresemo z nekaj drobno narezanega peteršilja.
Lahko ga kuhamo v vodi ali na sopari, vendar pazimo, ker se koreni hitro zmehčajo. Korenov ne kuhamo predolgo, saj so boljšega okusa, če ohranijo nekaj čvrstosti. Kuhane lahko po želji tudi olupimo ali pa jih zaužijemo kar neolupljene. Samostojno jih lahko pripravimo tudi tako, da po njih potrosimo še na maslu prepražene drobtinice ali pa samo maslo, jih pripravimo začinjene z različnimi polivkami na osnovi sladke ali kisle smetane ali olja, limoninega soka ali kisa. Na koščke narezane korene lahko dodajamo tudi juham in enolončnicam.
Načini uporabe v kuhinji
Črni koren je vsestranska zelenjava, ki jo lahko pripravimo na več načinov:
- Kuhanje: Črni koren olupimo, narežemo na kose in kuhamo v slani vodi približno 20 minut, dokler ni mehak. Lahko ga uporabimo kot prilogo ali dodatek juham in enolončnicam.
- Praženje: Olupljene korenine narežemo na trakove ali kolobarje in jih pražimo v ponvi z malo olja, dokler niso zlato rjave in hrustljave.
- Pečenje: Črni koren olupimo, narežemo na kose, začinimo z oljem, soljo in poprom ter pečemo v pečici pri 200 °C približno 30 minut.
- Surov: Mladi črni koren lahko narežemo na tanke rezine in ga dodamo solatam za hrustljavost in sladek okus.
