Črni koren (Scorzonera hispanica), imenovan tudi španski črni koren, španski gadnjak ali zimski špargelj, izhaja iz južne in srednje Evrope. Rastline z užitnimi koreni so včasih predstavljale glavno zelenjavo, ki so jo naši predniki uživali vso zimo. Danes pa je videti, kot da so korenovke, sploh pa črni koren, ki je že kar izginil z naših vrtov, nasploh nekam zapostavljeni. V trgovinah in na tržnicah ga ni opaziti, zato je edini način, da pridemo do teh zanimivih in nadvse zdravih korenov, ta, da jih pridelamo sami.
Rastlina zraste tudi do 1,5 m visoko, listi so pokončni. Ime je dobil po črno-rjavi barvi korenine. V vrtu ga največkrat gojimo kot enoletnico, čeprav je to večletna rastlina. Vsebuje veliko vitaminov A, B1, E in C. Najboljše pri črnem korenu pa je to, da ga imamo lahko kot svežo zelenjavo z vrta takrat, ko nam začne ostale že primanjkovati – tako si lahko odlično popestrimo jedilnik.
Črni koren sejemo v aprilu in maju. Sejemo ga v dobro prepustna tla, z nevtralnim pH-jem. Zelo priporočljivo je, da ga sejemo v bližino korenčka, saj odganja korenjevo muho. S svojimi rumenimi cvetovi pa na vrt privablja tudi številne koristne žuželke.
Pobiranje pridelka
Črni koren dobro prenaša mraz, zato lahko korene kopljemo sproti, ko jih potrebujemo, in jih v jeseni ni treba posebej shranjevati. Ko pa jih želimo izkopati, bodimo previdni, saj se koreni zelo hitro odlomijo. Prvi pridelek ob spomladanski setvi lahko pričakujemo v jeseni. Od setve do prvega pridelka tako traja približno 150 dni. Prvo pobiranje lahko opravimo tudi po prvi zmrzali, saj takrat črni koren razvije okus v svoji polnosti. Če ga izkopljete več, kot ga potrebujete, ga lahko shranite tako, da ga zamrznete.
Korene lahko tudi pustimo v zemlji, tako da naslednjo pomlad razvijejo poganjke. Jeseni porežemo liste, da iz zemlje moli le od 1 do 3 cm rastline. Korene osujemo 15 cm visoko, tako da se poganjki obelijo, ko jih naslednjo pomlad odgrebemo. Marca ali aprila zemljo odstranimo in porežemo od 12 do 15 cm dolge obeljene poganjke. Če pa zemlje ne osujemo, poganjke režemo, ko so visoki približno 15 cm, vendar so zeleni poganjki manj okusni kot obeljeni.
Črni koren v domači kuhinji
Črni koren lahko vložimo v kisu, ga jemo svežega v solatah ali kuhanega. Črni koren je hrustljav in ima oreškast okus. Jemo ga lahko kar surovega; olupljenega damo v vodo, ki ji dodamo malo limoninega sok, da ne počrni. Povsem mlade in mehke liste dodajamo solatam. Svežega jemo v solatah samostojno ali pa ga dodamo kateri drugi solati. Polno skodelico naribanih korenov prelijemo s sokom ene limone in premešamo, tako ne bodo potemneli in bodo ostali lepe bele barve. Začinimo z oljčnim oljem in potresemo z nekaj drobno narezanega peteršilja.
Lahko ga kuhamo v vodi ali na sopari, vendar pazimo, ker se koreni hitro zmehčajo. Korenov ne kuhamo predolgo, saj so boljšega okusa, če ohranijo nekaj čvrstosti. Kuhane lahko po želji tudi olupimo ali pa jih zaužijemo kar neolupljene. Samostojno jih lahko pripravimo tudi tako, da po njih potrosimo še na maslu prepražene drobtinice ali pa samo maslo, jih pripravimo začinjene z različnimi polivkami na osnovi sladke ali kisle smetane ali olja, limoninega soka ali kisa. Na koščke narezane korene lahko dodajamo tudi juham in enolončnicam.
