CBD olje in smola sta postala zelo iskana, saj obljubljata rešitev za številne nadloge, čeprav se pred nekaj leti o njiju skoraj ni govorilo. Na trgu vlada kar nekaj zmede, ki jo poskušajo med drugim razrešiti pri ICANNI – Mednarodnem inštitutu za kanabinoide.


Vedno več pobud za uporabo CBD volja in smole v zdravilne namene

Potrebo po vzpostavitvi nevladne mednarodne organizacije strokovnjakov so narekovali v svetu vedno bolj razširjena aktualnost tematike o različnih rabah konoplje oz. učinkih kanabinoidov, prisotnost številnih dezinformacij tako v civilni kot državni sferi ter porast takšnih in drugačnih uporabnikov, ki so na najbolj občutljivem, tj. medicinskem področju bolj ali manj prepuščeni sami sebi ali uradni obravnavi praviloma zgolj s sintetičnimi preparati.

Učinkovitost potrjujejo tudi številne raziskave

Znane so številne raziskave, ugotovitve in praktične izkušnje o vplivu kanabinoidov na zdravje in boljše počutje, ki bi jih bilo, dodatno upoštevaje dejstvo, da je endokanabinoidni sistem lasten vsem ljudem, iracionalno in neodgovorno zanemarjati. Področje kanabinoidov je perspektivno področje z več vidikov ter si v dobrobit posameznika in družbe zasluži večplastno angažirano obravnavo. Namen inštituta je čezmejno delovanje na področju kanabinoidov. Inštitut dosega svoj namen z izvajanjem izobraževanj oz. predavanj, raziskovanjem, razvojem, svetovanjem, spremljanjem, objavljanjem, osveščanjem, podajo strokovnih mnenj oziroma stališč ipd.

Koristne lastnosti CBD-ja

Znanost je dokaj pozno odkrila mnoge zdravju koristne lastnosti CBD-ja. Zanimivo je, da je bil CBD prvi izolirani kanabinoid. Poznamo ga že od leta 1940, vendar je takrat prevladalo prepričanje, da ne gre za aktivno učinkovino, ker ni povzročala psihoaktivnih učinkov, značilnih za konopljo. Raziskovanje je bilo usmerjeno v slednje in zanimanje za CBD je zamrlo. THC so izolirali leta 1964 in ga nato dalje raziskovali. Posledično smo najprej imeli na razpolago znanstvena dognanja o THC-ju, šele nato o CBD-ju.


Čeprav se konoplja že več tisoč let uporablja kot zdravilo, pa se te rastline od začetka prohibicije, ki se je začela v prvi polovici prejšnjega stoletja, drži oznaka droge. Zaradi vsebnosti THC-ja v konoplji je bila rastlina kot konoplja dolgo in je v precejšnji meri še vedno stigmatizirana, kar ima vpliv tudi na raziskovalno področje. Ponekod se potenciala rastline in njenih učinkovin dobro zavedajo in v zadnjih letih je CBD najbolj intenzivno proučevan kanabinoid, saj kaže izjemni potencial blagodejnih in zdravstvenih učinkov. Med ljudmi je čedalje več izkušenj o uporabnosti, varnosti in dobrodejnih vplivih CBD-ja, zato se uporaba širi.

Nujno je tudi informiranje javnosti

Prav tako se počasi, korak za korakom, stigma redči in osveščenost ljudi povečuje. Tako zdaj veliko ljudi npr. ve, da CBD ne povzroča omame, da je naravni pripravek učinkovitejši od sintetičnega ali izoliranega kanabinoida, da je treba biti pozoren ne samo na sestavo, ampak zaradi možnih kontaminacij tudi na izvor, npr. konoplja iz zemlje vsrkava tudi težke kovine (zaradi česar je uporabna kot ekoremediacijska rastlina – za sanacije onesnaženih zemljin) ipd. Zdravniki in drugi strokovnjaki velikokrat nimamo takšnega znanja, kaj šele izkušenj, kot je akumulirano med ljudmi.

Kakšna je razlika med CBD-jem in THC-jem?

CBD in THC sta najbolj znana in raziskana izmed skoraj 200 do zdaj znanih kanabinoidov, tj. spojin, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje. Bistvena razlika je, da CBD nima omamnega učinka, medtem ko je za THC značilno psihoaktivno delovanje. Navedeno je posledica vezave na različne kanabinoidne receptorje.

CBD učinkuje primarno na receptorje CB2 zlasti na perifernem živčevju in celicah imunskega sistema, THC pa se veže na receptorje CB1, ki so prisotni predvsem v centralnem živčevju. Veliko receptorjev CB1 je v določenih možganskih centrih, npr. za spomin, koordinacijo, bolečino. Na CB1 se veže tudi nam lasten kanabinoid anandamid, njegovo ime izhaja iz sanskrta in pomeni blaženost, vznesenost. Tako anandamid kot THC imata podobno delovanje v telesu.


Izmed rastlinskih kanabinoidov sta tako THC kot tudi CBD zelo uporabna v zdravstvu, pri čemer pa je zaradi večje učinkovitosti oz. sinergizma (kanabinoidi, terpeni, flavonoidi …) in varnosti primernejša naravna oblika (rastlinski izvleček) pred sintetično, npr. CBD deluje kot antagonist THC-ju in zmanjšuje njegovo psihoaktivnost, poleg tega pa drug drugemu zvišujeta zdravilne oziroma blagodejne učinke.

Vsestranska uporaba, tudi za živali

CBD-ju podobna snov nastaja tudi v naših telesih in jo imenujemo 2AG oziroma 2-arahidonoilglicerol. To je endokanabinoid, ki v naših telesih opravlja primerljive vloge, kot jih lahko opravi CBD. Ne le ljudje, ampak vsi vretenčarji proizvajamo endokanabinoide, ki so del našega endokanabinoidnega sistema. Da bi bolje razumeli, kako deluje CBD, je treba razumeti vlogo kanabinoidov v našem telesu. Te molekule delujejo kot nekakšen SOS sistem. To pomeni, da kadarkoli je v našem telesu karkoli zunaj ravnovesja, bodisi da se fizično poškodujemo ali doživljamo čustveni stres ali smo izpostavljeni bakterijam, virusom ipd., proizvedemo te molekule.

Njihova naloga je predvsem, da nas zaščitijo. Denimo za imunski sistem natančno vemo, da se aktivira, ko se srečamo z bakterijami, virusi, paraziti. Endokanabinoidni sistem pa je krovni varovalni sistem. Aktivira se, ko recimo jemo hrano, ki ima preveč pesticidov, vdihnemo zrak s toksini, imamo vnetja, doživljamo čustvene pretrese, se fizično poškodujemo, skratka kadarkoli naše telo ni v optimalnem biokemijskem ravnotežju. Sicer pa, ko je naše telo v ravnovesju, teh molekul ne proizvajamo.

Žal pa živimo v zelo stresnih časih, zato je endokanabinoidni sistem pogosto v pogonu. To lahko pripelje do tega, da ne deluje več optimalno. V tem primeru so nam lahko v veliko pomoč kanabinoidi, predvsem rastlinski. In tudi CBD deluje zelo podobno kot endokanabinoidi, torej na neki način pomaga telesu, da se na celični ravni vrne v homeostazo oz. ravnovesje. Zato ker deluje na taki osnovni ravni, je tudi uporaben za zelo široko paleto tegob oz. bolezenskih stanj, npr. pri imunskih obolenjih (veliko receptorjev za CBD najdemo ravno na celicah imunskega sistema), kroničnih vnetjih, nevroloških obolenjih (epilepsija), karcinomih, bolečinah (poglavitno dolgotrajnih nevropatskih), Alzheimerjevi bolezni, izčrpanosti. Kompleksne situacije pa ne gre jemati zlahka in je potrebno sodelovanje (usposobljenega) zdravnika, ki je npr. pozoren na to, da lahko CBD poveča ali zmanjša učinek nekaterih drugih zdravil itd. CBD, zlasti v obliki naravne učinkovine, je v določenih primerih primeren tudi za otroke, npr. znane so izkušnje iz tujine in vedno bolj tudi domačih pediatrov nevrologov v primeru zdravljenja otrok s trdovratnimi oblikami epilepsije.


Ker imajo vsi vretenčarji, torej tudi psi, mačke, konji itd., podoben endokanabinoidni sistem kot ljudje, ga lahko dajemo za podobna obolenja kot pri ljudeh, vendar pa so načeloma potrebni nižji odmerki.

CBD olje ali CBD smola?

V splošnem velja, da so smole goste in viskozne tekočine z višjo koncentracijo učinkovin, olja pa so razredčena do tekoče oblike, ki omogoča uporabo v obliki kapljic ter po navadi z nižjo koncentracijo učinkovin. Vendar pa je na trgu veliko proizvodov, ki različno opisujejo CBD izdelke, in je tu veliko zmede. Tako denimo konopljino olje (iz semen) sploh ne vsebuje kanabinoidov. Ti se namreč ne nahajajo v semenih, temveč v zelenih delih rastline. Uporabniki naj bodo pozorni na vsebnost CBD-ja ter na poreklo konoplje, iz katere so proizvodi pridelani.

V angleščini hemp in cannabis, kaj pa pri nas?

S poimenovanji okrog konoplje je tako pri nas kot v svetu veliko zmede. Če gledamo strogo botanično, obstaja samo ena vrsta konoplje, in to je Cannabis sativa L. Znotraj vrste pa se rastline med sabo razlikujejo po tem, katere kanabinoide in koliko jih proizvajajo, zato jih delimo na kemovare. V različnih okoljih so se oblikovala različna poimenovanja in v angleščini se uporabljata besedi hemp in cannabis. S tem da v tistem okolju hemp pomeni konopljo za industrijske namene, uporaba primarno za semena in stebla, cannabis pa pomeni konopljo z visoko vsebnostjo THC-ja.

Največ kanabinoidov se nahaja v cvetu rastline, tako da se za ekstrakcije uporabljajo rastlinski vršički. THC se pridobiva iz cannabisa, ki odvisno od sorte vsebuje med 5 in 20 % THC-ja (izjemoma tudi več), CBD pa se lahko pridobiva tako iz cannabisa kot iz hempa.


Legalizacija konoplje

Veliko je govora o legalizaciji konoplje. Nedvomno prohibicija ne deluje in zagotovo povzroča večplastno škodo. Navedeno pa ne pomeni, da pri ICANNI zagovarjajo vsesplošno legalizacijo v smislu komercializacije, kot jo imamo na področju alkohola in tobaka. Skrajni čas je, da se zadeve glede konoplje ustrezno regulirajo, ne pa skomercializirajo.

Uporaba konoplje v svetu in pri nas je zelo razširjena in bistveno je vprašanje, ali bo navedeno še naprej pod domeno nenadzorovanega črnega trga ali pa bo vajeti končno prevzela država. Skoraj 100 zdravnikov in znanstvenikov je podprlo Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji (objavljeno na spletni strani inštituta), katere poudarke lahko strnemo v štiri točke:

  1. Nemudoma je treba omogočiti raziskave in razvoj, npr. nezaslišano je, da pediatri nevrologi na Pediatrični kliniki v Ljubljani že več kot leto in pol čakajo na odobritev klinične študije za zdravljenje otrok z najhujšimi oblikami epilepsije.
  2. Omogočiti je treba uporabo konoplje v medicinske namene, saj navedeno v uradnem zdravstvenem sistemu ne deluje. Številni bolniki so praviloma prepuščeni nepreverjenemu črnemu trgu in so kriminalizirani. Urgiral je celo parlamentarni Odbor za zdravstvo, ki je že oktobra 2016 Ministrstvu za zdravje soglasno naložil, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje s konopljo kot zdravilom, in ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Isti odbor je letos februarja uradno žal lahko le ugotovil, da ministrstvo omenjenih ukrepov ni izvedlo. Nujno je, da funkcijo resornega ministra prevzame kompetentna oseba, ki bo sposobna realizirati to, kar ji je naloženo.
  3. Z deklaracijo pri ICANNI zagovarjajo tudi ustrezno regulacijo na področju osebne uporabe v smislu dekriminalizacije uporabnikov, človekovih pravic, zmanjševanja črnega trga in škode zaradi uporabe konoplje ipd. Ob navedenem je nujno strogo uveljavljati pravila, ki mladim omejujejo dostop do konoplje, ki jim je zdaj na črnem trgu na razpolago brez večjih težav. Z ustrezno regulacijo se zasleduje, da se uporaba pri mladoletnih kot najbolj tvegani skupini zmanjša. ICANNA se pridružuje številnim uglednim organizacijam, ki opozarjajo na potrebo po dekriminalizaciji uporabnikov, npr. Svetovna zdravstvena organizacija in Rdeči križ, Ameriško združenje pediatrov …
  4. Področje konoplje je izjemno perspektivno tudi za gospodarstvo, trajnostni razvoj, javne finance itd. Slovenija bi glede na zgodovinske in geografske danosti ter posedovanje interdisciplinarnega znanja in zagnanosti ter ob odpravi birokratskih ovir lahko bila med vodilnimi državami na tem, upoštevaje spoznanja o endokanabinoidnem sistemu, vedno bolj za človekovo dobro počutje in zdravje pomembnem področju. V pomoč so izkušnje iz tujine, vendar je treba zaupati in se zanesti predvsem nase ter tako slediti besedam izraelskega zdravnika Ilye Reznika, ki je kot vabljeni predavatelj novembra 2016 na novinarski konferenci ob prvi uradni šoli za zdravnike v Sloveniji izpostavil, da upa, da bomo zgradili svoj sistem na tem področju in ne bomo posnemali tujih težav. Majhnost naše države je v tem pogledu prednost, saj gre za večjo prilagodljivost in obvladljivost.
doc. dr. Tanja Bagar - prim. mag. Dušan Nolimal - asist. Željko Perdija
doc. dr. Tanja Bagar, asist. Željko Perdija in prim. mag. Dušan Nolimal

Na vprašanja so odgovarjali: doc. dr. Tanja Bagar, direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide, predavateljica mikrobiologije in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea, strokovna sodelavka avstrijskega kolidža za zdravje in razvoj; prim. mag. Dušan Nolimal, član strokovnega sveta in strokovni sodelavec inštituta. Zaposlen je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer deluje na področju drog in drugih psihoaktivnih snovi, duševnega zdravja ter etike v javnem zdravju. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) je bil imenovan za nacionalnega koordinatorja za področje drog; ter asist. Željko Perdija, član upravnega odbora in strokovni sodelavec inštituta, sicer pa tudi direktor in nosilec dejavnosti interne medicine v Centru za interno in interventno medicino.

VEČ VSEBIN: