Prijava
Brezkalorična sladila so v zadnjem desetletju postala priljubljena izbira. Pa so res bolj zdrava od klasičnega sladkorja? Količina zaužitega sladkorja na prebivalca naj bi vsaj v določenih predelih sveta upadala. Na prvi pogled se zdi, da je to dobra novica. Vendar pa po drugi strani občutno narašča uživanje t. i. brezkaloričnih sladil oziroma nadomestkov sladkorja. Strokovnjaki tako opozarjajo, da je potrebna previdnost pri analizi podatkov o uživanju sladkorja. Čeprav večina verjame, da so živila in pijače z brezkaloričnimi sladili boljša izbira, se lahko tudi tu skrivajo določene nevarnosti …
Pri določenih sladilih prihaja do izjemno hitrega povečevanja priljubljenosti
Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v ugledni reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, se je ukvarjala z nakupovalnimi navadami ameriških gospodinjstev med letoma 2002 in 2018. Raziskava je potrdila uvodoma omenjeno opažanje: poraba sladkorja se zmanjšuje, povečuje pa se priljubljenost t. i. sladil brez hranilne vrednosti. Med najpogostejše vrste tovrstnih sladil spadajo aspartam, saharin, sukraloza in rebaudiozid A, ki se pridobiva iz stevie. Pri tem ne gre zgolj za rahlo povečanje. Čeprav se je na primer poraba saharina in aspartama glede na ugotovitve omenjene raziskave celo rahlo zmanjšala, je poraba izdelkov, ki vsebujejo sukralozo, narastla z 38 na kar 71 odstotkov, poraba izdelkov z rebaudiozidom A pa z 0,1 odstotka na 26 odstotkov. Ti trendi so najbolj opazni pri spremljanju nakupovalnih navad, povezanih s pijačami. Priljubljenost nadomestkov sladkorja pa naj bi bila še posebej očitna v gospodinjstvih, kjer živijo tudi otroci.
Dolgoročni vplivi za brezkalorična sladilaše niso dobro raziskani
Zmanjševanje količine zaužitega sladkorja je vsekakor pameten ukrep za izboljšanje zdravja. Čezmerne količine sladkorja so namreč povezane s številnimi zdravstvenimi tveganji, med drugim s številnimi kroničnimi kardio-metabolnimi boleznimi. Preveč sladkorja v prehrani seveda pomeni tudi večjo nevarnost za čezmerno telesno težo in diabetes tipa 2. Pozabiti pa ne smemo niti na to, da sladkor prispeva h kroničnim vnetjem v telesu. Tako lahko poveča nevarnost za bolezni, ki na prvi pogled niso neposredno povezane s prehrano, na primer za demenco in artritis. Vendar pa je kljub številnim tveganjem, ki jih prinaša sladkor, težko reči, da je preusmerjanje k brezkaloričnim sladilom zares prava rešitev. Ena glavnih težav pri tem je, da mnoga sladila še niso dobro raziskana. Tako se še ne ve zares, kakšne učinke imajo lahko na dolgi rok, še posebej če jih uživamo v velikih količinah. Vsaj pri določenih sladilih se tako špekulira, da bi lahko med drugim povečevala tveganje za kronične ledvične bolezni in za depresijo oziroma za različne težave z duševnim zdravjem.
Možni tudi takojšnji negativni učinki zaužitja prevelike količine sladil
Poleg potencialnih dolgoročnih negativnih učinkov so tu še neposredne negativne posledice, povezane z zaužitjem prevelike količine nadomestkov sladkorja. Predvsem t. i. sladkorni alkoholi, na primer sorbitol in ksilitol, imajo lahko odvajalni učinek. Če jih zaužijemo preveč, pogosto povzročijo drisko, možen stranski učinek pa je lahko tudi huda napihnjenost. V določenih primerih je možna tudi alergijska reakcija. Vprašljivo pa je tudi, ali lahko brezkalorična sladila res pomagajo pri hujšanju. Pogosto lahko namreč celo povečajo apetit. Naše telo poveže sladek okus s kalorijami oziroma z energijo, ker pa v resnici ne dobi te energije, začne zahtevati nekaj, kar ima dejansko hranilno vrednost. Tako se lahko pojavi občutek hude lakote. Vse to nakazuje, da je tudi pri brezkaloričnih nadomestkih sladkorja pomembna zmernost. Čeprav lahko včasih pomagajo, da se lažje odvadimo uživanja čezmernih količin sladkorja, moramo biti tudi pri brezkaloričnih sladilih previdni in paziti, da ne pretiravamo.
