Pogosto ni povsem jasno, zakaj se razvijejo specifične oblike rakavih obolenj, vendar lahko po drugi strani vsaj pri določenih vrstah raka izpostavimo nekaj ključnih dejavnikov tveganja, pa tudi najkoristnejše preventivne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati nevarnost za te oblike raka. Kot se zdi, pri nekaterih vrstah raka prehrana nima večja vpliva, spet pri drugih pa je lahko tveganje v veliki meri odvisno prav od prehranjevalnih navad.
Glede na trenutno dostopne podatke je ena izmed vrst, pri katerih je prehrana zelo pomembna, rak debelega črevesa in danke. To hipotezo podpira tudi nedavna študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nutrients. Raziskovalci so ugotovili, da je eno izmed najbolj problematičnih živil beli kruh. K tveganju za raka debelega črevesa in danke pa lahko v veliki meri prispeva tudi pogosto uživanje alkohola.
Poleg vlaknin lahko zaščitno učinkujejo tudi določeni minerali
Uvodoma omenjene ugotovitve, povezane z vplivom uživanja belega kruha in alkohola na tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, so rezultat analize podatkov, ki so se nanašali na več kot 18.000 oseb. Analiza je obenem potrdila, da lahko določena živila učinkujejo zaščitno. Posebno koristna so lahko živila, ki vsebujejo veliko vlaknin. Tveganje za raka debelega črevesa in danke pa lahko zmanjšajo tudi določeni minerali, predvsem kalcij, magnezij, fosfor in mangan. Raziskovalci so skupno proučili vpliv 139 različnih živil in hranilnih snovi, pri čemer jih je zanimala tudi povezava med genetiko in prehrano. Analizirane osebe so bile v povprečju spremljane skoraj 13 let. Pri 1466 izmed njih je bil v obdobju spremljanja diagnosticiran rak debelega črevesa in danke.
Upoštevani tudi genetski dejavniki in drugi potencialni vplivi
Za analizo prehranjevalnih navad so bili uporabljeni 24-urni prehranski dnevniki, pri čemer so vsi sodelujoči posredovali dnevnike za najmanj dva dni. Raziskovalci so upoštevali tudi vpliv drugih dejavnikov, ki lahko povečajo/zmanjšajo tveganje za raka debelega črevesa in danke, vključno s pogostostjo gibanja in indeksom telesne mase. Obenem pa je bila pri vseh udeležencih izračunana t. i. poligenska ocena tveganja. Gre za oceno tveganja za bolezen na podlagi genetskih dejavnikov.
Najpogostejše skupne točke bolnikov z rakom debelega črevesa in danke
Pogosta skupna točka tistih, pri katerih se je razvil rak debelega črevesa in danke, niso bile samo podobne prehranjevalne navade, ampak tudi višji indeks telesne mase, pogosto uživanje procesiranih mesnih izdelkov, višja starost in manj pogosta telesna aktivnost. Zanimivo je, da je bila korelacija pri belem kruhu še nekoliko izrazitejša kot pri alkoholu, vendar to ne pomeni, da so problematični vsi viri ogljikovih hidratov. Kot se zdi, lahko tveganje za raka debelega črevesa in danke poveča predvsem pogosto uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, medtem ko lahko prehrana, bogata s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, učinkuje zaščitno.
Posebno zanimiva je ugotovitev o povezavi med vplivom prehranjevalnih navad in spolom. Raziskovalci so namreč odkrili bistvene razlike med moškimi in ženskami. Kot se zdi, prehrana pri ženskah nima posebno izrazitega vpliva. Povečevanje/zmanjševanje tveganja za raka debelega črevesa in danke v odvisnosti od prehranjevalnih navad je bilo zaznano predvsem pri moških. Avtorji študije upajo, da bo njihov naslednji korak podobna raziskava, ki bo zajela prebivalce različnih celin. Vzorec pri tokratni študiji je bil sicer precej velik, vendar so bili uporabljeni izključno podatki za britansko populacijo, zato ni povsem jasno, ali je mogoče ugotovitve aplicirati tudi na druga območja.