Avtogeni trening nam življenje lahko olajša na več ravneh. Z njegovo pomočjo ublažimo telesne težave, odpravimo stres in lažje uresničimo življenjske cilje. Znanstveni učinki te sprostilne tehnike so opisani v številnih strokovnih publikacijah.
Veliko zdravnikov in terapevtov z avtogenim treningom uspešno dopolnjuje druge načine zdravljenja. Zelo ga cenijo predvsem zaradi njegove učinkovitosti pri odpravljanju težav, povezanih s stresom.
Pri avtogenem treningu gre za preprosto obliko samohipnoze, v kateri si sami postavimo jasen cilj ali nalogo. Avtogeni trening vključuje smiselno zaporedje vaj za umiritev duha, ki nas privedejo v vedno večje stanje samohipnoze. Vplivanje na podzavest ni nekaj novega. Že neolitski zdravilci so za zdravljenje nekaterih bolezni uporabljali tehnike transa in ekstaze.
Začetnik avtogenega treninga je bil sicer nemški nevrolog in psihiater Johannes Heinrich Schultz. Dr. Schultz je med drugim v Breslauu ustanovil tudi Inštitut za hipnoterapijo. Proučeval je, kaj se med hipnozo dogaja v človekovem telesu. Na podlagi pričevanj hipnotiziranih oseb je ugotovil, da telo med hipnozo postane težko ter da ga preplavi prijeten občutek toplote. Dr. Schultz je sklepal, da je občutek teže povezan s sproščanjem mišic, toplota pa z boljšo prekrvavljenostjo telesa. Prav tako je ugotovil, da lahko človek sam preide v stanje globoke, transu podobne sprostitve in tako spodbudi sposobnost telesa za samopomoč.
Učinki avtogenega treninga na telo in duha
Najpomembnejši učinek avtogenega treninga je zagotovo doseganje telesnega in duševnega ravnovesja. Miren in notranje uravnovešen človek je zagotovo lažje kos vsem obremenitvam iz okolice. Od nas in od naše notranje naravnanosti je namreč močno odvisno, kje bo tista meja, ko se zunanji stres spremeni v notranjega. Pri nekom lahko nek stresor povzroči stanje bojne pripravljenosti, pri nekom drugem pa se ne dvigne niti krvni tlak – ta oseba je uravnovešena.
Avtonomni živčni sistem deluje neodvisno od naše zavesti in volje, delimo pa ga na dva dela, in sicer na simpatično in parasimpatično živčevje. Parasimpatično živčevje je odgovorno za obnovo in sproščanje telesa, simpatično živčevje pa v izrednih razmerah, na primer v trenutkih stresa, postavi telo v stanje bojne pripravljenosti. Takrat se pospeši izločanje adrenalina in noradrenalina, zaradi česar smo bolj zbrani, naše mišice bolj napete, pospešita se srčni utrip in hitrost dihanja, delovanje prebavil pa se upočasni.
Če smo pogosto pod stresom, obstaja velika nevarnost, da se zelo zmanjša odpornost našega telesa. Zaradi preobremenjenosti simpatičnega živčevja lahko pride do stalne utrujenosti, tesnobe, razdražljivosti in napetosti ter depresivnega razpoloženja.
S pomočjo avtogenega treninga poskušamo vplivati na simpatično in parasimpatično živčevje. Redna vadba avtogenega treninga nam omogoči, da smo sposobni sami uravnavati stanja napetosti in sproščenosti. Tako lahko nadzorujemo osnovne telesne funkcije, na primer srčni utrip, dihanje, dejavnost prebavil …
Kdaj izvajati avtogeni trening
Če se želite s pomočjo avtogenega treninga sprostiti, bo najbolje, če ga izvajate zvečer pred spanjem. Za druge namene pa velja, da je avtogeni trening najbolj priporočljivo opraviti že zjutraj, ko se zbudite in med opoldanskim odmorom. Ko tehniko enkrat res dobro obvladate, jo lahko uporabite v čisto vseh okoliščinah. Da bo avtogeni trening res dosegel svoj namen in spremenil vaše življenje, boste potrebovali od tri do štiri tedne. Čim bolj redno boste izvajali vaje, tem hitreje boste občutili njihov pozitiven vpliv na telo, um in duha.