Alzheimerjeva bolezen: 5 najkoristnejših preventivnih ukrepov

Alzheimerjeva bolezen je v sodobnem svetu ena od glavnih nevarnosti, povezanih s staranjem. Drži sicer, da se tveganje za omenjeno diagnozo s staranjem povečuje, in to ne glede na to, kako zdravo živite, vendar to nikakor ne pomeni, da ste povsem nemočni. Dokazano je namreč, da lahko določene navade oziroma preventivni ukrepi močno zmanjšajo verjetnost za Alzheimerjevo bolezen, pa tudi za druge oblike demence. Preverite, kateri zaščitni ukrepi so posebno pomembni …

1. Zdrave prehranjevalne navade

Drži, da so lahko nekatere skupine hranilnih snovi posebno pomembne za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen, na primer omega-3-maščobne kisline. Vendar pretirano osredotočanje na eno samo skupino oziroma zgolj na izbrana hranila ni pretirano smiselno. Precej pametneje je, da poskrbite za to, da bo vaša prehrana nasploh čim bolj zdrava. Uživajte polnozrnata žita in stročnice ter veliko sadja in zelenjave. Pomembna je tudi zmerna količina zdravih maščob (olive, avokado, oreščki ipd.). Po drugi strani je priporočljivo zmanjšati vnos rdečega mesa, sladkorja in soli.

2. Skrb za mentalno agilnost

Tveganje za Alzheimerjevo bolezen bo precej manjše, če boste skrbeli za to, da ostanejo vaši možgani v čim boljši formi. Priporočamo reševanje križank, sestavljanje sestavljank, reševanje miselnih ugank, igranje šaha, učenje jezikov in drugih veščin, branje zahtevnejših vsebin ipd. Tovrstne aktivnosti poskrbijo za to, da se vaši možgani dodobra razgibajo, posledično pa se zmanjša nevarnost za resnejše kognitivne težave.

3. Druženje

Tudi če ste zelo introvertirana oseba, je pomembno, da ne zanemarite povsem druženja oziroma socialnih stikov. Poiščite družbo ljudi s podobnimi zanimanji, vključite se v prostovoljne dejavnosti itn. Dokazano je, da je socialna mreža zelo pomembna za zdravo starost, med drugim tudi za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Stiki s soljudmi so odlična priložnost za aktivno poslušanje, ki ni koristno »samo« za ohranjanje dobrih odnosov, ampak tudi za agilnost možganov. Za dobro formo svojih možganov obenem skrbite tudi z artikuliranjem svojih misli. Nato pa je tu še protistresni učinek prijetnega druženja (med dejavnike tveganja za Alzheimerjevo bolezen spada tudi kronični stres).

4. Opustitev kajenja

Kajenje je povezano z najrazličnejšimi zdravstvenimi tveganji. Eno od njih je tudi Alzheimerjeva bolezen oziroma demenca. Znano je, da kajenje škoduje pljučem in srčno-žilnemu sistemu, po drugi strani pa se ogromno ljudi ne zaveda, da je lahko ta razvada zelo nevarna tudi za možgane. Kajenje lahko namreč privede do zmanjšane funkcionalnosti ali poškodb krvnih žil v možganih. Posledica je slabša prekrvavljenost možganov, kar lahko oslabi najrazličnejše kognitivne funkcije. Prej ko opustite kajenje, lažje si bodo vaši možgani opomogli. Če se ne morete nikakor otresti te razvade, se posvetujte z zdravnikom, ki vam lahko pomaga pri procesu opuščanja kajenja.

5. Izogibanje alkoholu

Za možgane je lahko zelo nevarno tudi pogosto uživanje alkohola. Tako ni presenetljivo, da je verjetnost za demenco večja pri ljudeh, ki alkohol pijejo zelo pogosto, kot pri abstinentih in tistih, ki si alkohol privoščijo samo občasno. Zgornja meja priporočljivega je 14 enot alkohola na teden, pri čemer je dobro, da so enote alkohola razporejene čim bolj enakomerno. Če v enem dnevu ali celo v enem večeru zaužijete zelo veliko alkohola, so vaši možgani v kratkem časovnem intervalu izpostavljeni večji količini škodljivih snovi. Negativne posledice so tako zelo izrazite, tudi če druge dni v tednu ne pijete alkohola. Pametno je, da si beležite, koliko alkohola popijete, saj sicer hitro izgubite nadzor. Občutek je namreč pogosto zelo varljiv.