Prijava
Živimo v času, ko alergije ogrožajo zdravje več milijonov ljudi po vsem svetu, zato se zdravljenju alergij posveča vse več pozornosti. Besedo in pojem alergije je leta 1903 prvi uporabil dunajski zdravnik Pirquet. Telesa nekaterih ljudi, ki uživajo ali vdihavajo določene snovi, se nanje burno odzovejo, v tem primeru govorimo o alergijah.
Zgodovina alergije
Zgodovina alergije sega verjetno v antiko, prvo poročilo o pojavu alergije pa se je pojavilo 3000 let p.n.št., ko je vladar Kitajske Shen Nung odredil nosečim ženam, naj ne uživajo rib, piščancev in konjskega mesa, saj so ta živila povezovali z razjedami na koži. Tudi v Bibliji so zapisi, ki svetujejo določeno hrano, drugo pa zaradi preobčutljivost odsvetujejo. Ne moremo torej trditi, da gre za povsem novo bolezen, nekateri vzroki, kot npr. cvetni prah, so povzročitelji alergije že od nekdaj. Snovi, ki povzročajo alergije, imenujemo antigeni.
Antigeni
Antigen je vsaka snov, ki vzbudi v telesu imunski odziv oziroma nastanek obrambnih snovi ali protiteles. Antigeni reagirajo s protitelesi specifično, to pa pomeni, da reagirajo samo s protitelesi, katerih nastanek so izzvali. Sprva so mislili, da so antigeni izključno beljakovine rastlinskega ali živalskega izvora, danes pa vemo, da gre lahko za najrazličnejše naravne ali umetne snovi. Antigene delimo na naravne, umetne in sintetične.
Simptomi
Simptomi, ki se pojavljajo ob alergijski reakciji, so srbenje, kihanje ali vnetje, razdražene oči in nahod, pordela in razdražena koža itd. Ti simptomi so znak, da imunski sistem na nekatere normalne ali neškodljive snovi reagira premočno. Cvetni prah, živalska dlaka, pa tudi prah in plesen so prisotni skoraj na vsakem koraku in imunski sistem naj nanje ne bi odgovoril. Sprožilne antigene lahko zaužijete (arašidi, mleko), absorbirate skozi kožo (stik z določenimi rastlinami) ali vdihnete (plesen in cvetni prah). Proti alergiji se borimo z antihistaminiki, ki jih kupimo v lekarni, vendar pa je učinek mnogo večji, če jih vzamemo še preden telo pride v stik z alergenimi snovmi. Poleg sintetičnih poznamo tudi nekaj naravnih antihistaminikov.
Domača zdravila
Koprive vsebujejo snov, ki deluje kot antihistaminik. Lahko jih uživamo sveže v napitkih ali posušene v kapsulah. Tudi ginko lahko zaustavi delovanje nekaterih kemikalij, odgovornih za nastanek alergije, vsebuje namreč snovi, ki jih imenujemo ginkolidi. Slovenija je dežela, bogata z vinsko trto in verjeli ali ne, tudi grozdje na alergije deluje blagodejno. Vsebuje pigment kvercerin, ki preprečuje sproščanje histamina. Maščobne omega-3 kisline pomagajo pri vnetnih procesih, do katerih lahko pride tudi zaradi alergije. Dober vir teh kislin so losos, sardine in skuša. Če pa se izogibate jedem živalskega izvora, posezite po lanenem olju, ki je prav tako odličen vir omega 3, vendar pa ga ne segrevajte. Če vas muči seneni nahod, si nos spirajte z doma pripravljeno fiziološko raztopino, na otekle oči pa večkrat dnevno polagajte hladne obkladke. Vato ali gazo namočite v hladno vodo in si jo položite čez oči.
Preventiva je boljša od kurative
Pred in po nevihti se zadržujte doma, saj zaradi velike vsebnosti vlage v zraku takrat zrna cvetnega prahu nabreknejo in počijo, pri tem pa se sprostijo velike količine dražečega škroba, ki sproži napad senenega nahoda. Kadar je mogoče, nosite sončna očala, saj bodo zavarovala vaše oči. Nekaterim pomaga tudi, da si notranjost obeh nosnic namažejo z vazelinom, kamor se potem ujamejo spore cvetnega praha. V času cvetenja ne zračite preveč stanovanja. Poleg tega se podajte v boj s pršicami, ki se nahajajo v naših vzglavnikih, ležiščih, preprogah in v oblazinjenem pohištvu. Vse našteto večkrat posesajte, lahko pa si kupite tudi posebne prevleke, ki odganjajo alergene. Če ste alergični na dlako svojega ljubljenčka, mu preprosto omejite vstop v spalnico in problem bo rešen.
Nasvete za obvladovanje alergijskih reakcij najdete tudi v novi številki revije Bodi eko >>
