Ko začne vrt proti koncu oktobra prazneti, lahko del radiča šele začne svojo drugo sezono. Sorte, primerne za siljenje, izkopljemo s koreninami vred, jim skrajšamo liste in jih prestavimo v zaboj z rahlo vlažnim substratom. V temi in hladnejšem prostoru nato poženejo nove, nežnejše in svetlejše glavice, ki jih lahko režemo še dolgo potem, ko je večina vrta že pospravljena.
Ključni poudarki:
- Za siljenje uporabite sorte radiča, ki so temu namenjene, in dobro razvite zdrave korenine.
- Liste po izkopu skrajšajte, korenine pa postavite pokončno v rahlo vlažen substrat.
- Tema je pomembna, saj v njej nastanejo nežnejše, svetlejše in manj grenke glavice.
Kaj sploh pomeni siljenje radiča?
Siljenje pomeni, da rastlino po koncu zunanje rasti spodbudimo, da iz koreninskih zalog požene novo listno rozeto. Pri radiču to običajno naredimo v zaboju ali večji posodi, ki jo postavimo v temen, hladen prostor.
Rastlina pri tem ne potrebuje močne svetlobe, ker ne želimo običajne zelene rasti. Cilj so kompaktnejši, svetlejši listi z nežnejšo teksturo in praviloma blažjim okusom.
Tak način je posebej zanimiv za vrtnarje, ki imajo jeseni na gredi veliko radiča, vendar ga ne želijo vsega porabiti naenkrat.
Ni vsak radič primeren za siljenje
Najboljše rezultate boste dosegli s sortami, ki so že po svoji naravi primerne za pozno jesensko oziroma zimsko siljenje. Pri njih se po ponovni zasaditvi močna korenina hitro odzove z novo rastjo.
Če imate radič, katerega sorte ne poznate, lahko nekaj najmočnejših rastlin preprosto preizkusite. Rezultat morda ne bo tako kompakten kot pri sortah, namenjenih siljenju, vendar lahko še vedno dobite uporaben mlad pridelek.
Za siljenje izberite rastline, ki imajo:
- močan koreninski vrat,
- zdravo osrednjo rozeto,
- čim manj poškodb,
- dobro razvito glavno korenino,
- brez znakov gnitja.
Najmanjših in oslabelih rastlin za ta namen ni smiselno shranjevati.
Kdaj radič izkopljemo?
Primeren čas je, ko so rastline že dobro razvite in se začne rast zaradi hladnega vremena izrazito upočasnjevati. Ni treba čakati, da zemlja zmrzne.
Nekaj hladnih noči radiču praviloma ne škodi. Pravzaprav lahko jesenski hlad prispeva k boljšemu okusu, vendar izkopavanje postane precej neprijetnejše, ko so tla razmočena ali zmrznjena.
Izberite suh dan in rastline izkopljite previdno z vrtnimi vilami, da ohranite čim več glavne korenine.
1. Liste skrajšajte, vendar ne poškodujte srca
Po izkopu odstranite zunanje poškodovane liste in zelenje skrajšajte na približno 2 do 4 centimetre nad koreninskim vratom. Pomembno je, da ne odrežete osrednje rastne točke. Prav iz nje bodo pozneje začeli odganjati novi listi. Če je rastlina zelo blatna, večjo količino zemlje samo nežno otresite. Korenin ni treba umivati.
2. Predolge korenine lahko nekoliko skrajšate
Zelo dolge korenine so nepraktične za sajenje v zaboj. Skrajšate jih lahko na približno 15 do 20 centimetrov, če so daljše. Rez naj bo čist. Mehke, poškodovane ali gnile dele odstranite, zdravo korenino pa ohranite čim bolj celo. Po pripravi bodo rastline videti precej nenavadno: dolga korenina, kratek vrat in skoraj nič listja. Prav to pa potrebujemo za naslednjo fazo.
Kako pripravimo zaboj za siljenje?
Uporabite lahko globlji plastični ali lesen zaboj, večje vedro ali podobno posodo. Pomembno je, da ima dovolj globine za pokončne korenine. Na dno nasujte rahlo vlažen substrat. Primerna je vrtna zemlja, mešanica zemlje in peska ali lahek substrat, ki ne ostaja razmočen. Korenine nato postavite pokonci precej blizu skupaj. Ni treba ohranjati običajnih vrtnih razdalj, saj rastline ne bodo razvijale velikih koreninskih sistemov.
Postopek v 5 korakih
- Na dno posode nasujte nekaj centimetrov substrata.
- Pripravljene korenine postavite navpično eno ob drugo.
- Prostor med njimi zapolnite z rahlo zemljo ali peskom.
- Koreninski vrat naj ostane tik nad površino.
- Substrat zmerno navlažite.
Nato zaboj prestavite na primerno mesto.
Zakaj mora biti radič v temi?
Če rastlino postavimo na svetlo, bodo novi listi hitro postali zeleni in bolj podobni običajnemu radiču z vrta. V temi pa nastajajo svetlejši listi, ki so mehkejši in pogosto manj izrazito grenki. To je pravzaprav bistvo siljenja.
Zaboj lahko postavite v:
- temno klet,
- garažo brez zmrzali,
- shrambo,
- zaprt temen prostor v gospodarskem poslopju.
Če prostor ni popolnoma temen, lahko zaboj prekrijete z večjo neprosojno posodo ali črnim materialom, vendar pustite nekaj zraka.
Kakšna temperatura je najboljša?
Radič ne potrebuje toplote dnevne sobe. Primernejši je hladen do zmerno topel prostor, približno 10 do 15 °C. Pri nekoliko višjih temperaturah bo rast hitrejša, vendar lahko glavice postanejo bolj ohlapne. V zelo hladnem prostoru bo postopek trajal dlje. Če imate več zabojev, jih lahko celo prestavljate postopoma. Enega pustite v hladnejšem prostoru, drugega pa prestavite na nekoliko toplejše mesto in tako pridelek razporedite skozi daljše obdobje.
Zalivanje je pomembno, vendar z vodo ne pretiravajte
Korenine imajo dovolj zalog za novo rast, potrebujejo pa nekoliko vlage. Substrat naj bo ves čas rahlo vlažen, nikoli razmočen. Preveč vode je ena najpogostejših težav pri siljenju. V hladnem in temnem prostoru voda izhlapeva počasi, zato lahko korenine hitro začnejo gniti. Pred zalivanjem preverite substrat s prstom. Če je še vedno vlažen nekaj centimetrov globoko, zalivanje ni potrebno.
Vode ne zlivajte neposredno v sredino nove rozete.
Kdaj lahko pričakujemo prve glavice?
Čas je odvisen od sorte, temperature in velikosti korenine. V ugodnih razmerah lahko uporabne nove glavice nastanejo približno v treh do petih tednih.
Najprej boste opazili drobne liste, ki se začnejo odpirati iz središča. Postopoma nastane gostejša rozeta oziroma manjša glavica. Pobirajte jo, ko doseže primerno velikost, vendar še ostaja čvrsta in kompaktna. Ni treba čakati, da postane zelo velika. Mlajše glavice so pogosto tudi najbolj nežne.
Kako glavico pravilno odrežemo?
Pri pobiranju uporabite oster nož in novo rast odrežite tik nad koreninskim vratom. Pri nekaterih rastlinah se lahko po prvi rezi pojavijo še manjši stranski poganjki. Ti praviloma ne bodo več tako veliki kot prvi pridelek, vendar jih lahko uporabimo kot mlado solato. Ko korenina dokončno izčrpa zaloge, jo odložite na kompost, če je zdrava.
Ne silite vsega radiča naenkrat
Če imate veliko rastlin, je pametno pridelek razdeliti. Če boste vseh 30 korenin hkrati prestavili v topel prostor, boste lahko nekaj tednov pozneje dobili 30 glavic naenkrat.
Bolj praktično je:
- del korenin takoj pripraviti za siljenje,
- del hraniti hladneje,
- naslednjo skupino prestaviti čez dva ali tri tedne.
Tako dobite več zaporednih pobiranj in radič uživate precej dlje.
Kako korenine počakajo na poznejše siljenje?
Pripravljene korenine lahko krajši čas shranimo v hladnem prostoru brez zmrzali. Položimo jih v zaboj in obdamo z rahlo vlažnim peskom ali zemljo, da se ne izsušijo. Temperatura naj bo dovolj nizka, da ne začnejo aktivno odganjati. Občasno jih preglejte. Če opazite mehčanje ali gnitje, poškodovane primerke odstranite. Na ta način si lahko ustvarite nekakšno zimsko zalogo živih korenin, ki jih prebujate po potrebi.
Zakaj je doma siljen radič pogosto nežnejšega okusa?
Del značilne grenkobe radiča je posledica njegovih naravnih grenčin, na okus pa vplivajo tudi sorta, temperatura in način rasti. Listi, ki nastajajo v temi, ne razvijejo toliko zelenega rastlinskega tkiva kot listi na soncu. Zato imajo drugačno teksturo in pogosto precej blažji okus. To ne pomeni, da bo vsak siljen radič povsem brez grenkobe. Pri nekaterih sortah je prav rahla grenkoba eden najbolj cenjenih delov okusa.
Odlično se ujema z:
- kuhanim krompirjem,
- fižolom,
- jajci,
- orehi,
- olivnim oljem,
- jabolki,
- toplimi jesenskimi in zimskimi solatami.
Kaj gre pri siljenju najpogosteje narobe?
Če poskus ne uspe, je vzrok običajno precej preprost.
Korenine gnijejo: substrat je verjetno premoker ali prostor premalo zračen.
Listi postajajo močno zeleni: do rastlin prihaja preveč svetlobe.
Rast je zelo počasna: prostor je zelo hladen ali pa so bile korenine preslabo razvite.
Glavice so rahle in dolge: temperatura je lahko previsoka ali pa so bile rastline na svetlobi.
Korenine se izsušujejo: substrat je presuh oziroma je prostor pretopel in suh.
Pri prvem poskusu zato raje pripravite manjši zaboj. Že pet ali šest močnih korenin je dovolj, da vidite, kako se radič odziva na razmere, ki jih imate doma.
Grede se izpraznijo, pridelek pa se lahko nadaljuje
Siljenje radiča je eden tistih starih vrtnarskih postopkov, ki lepo pokažejo, da konec rasti na prostem še ne pomeni nujno konca pridelka. Rastlina je čez poletje v korenini ustvarila zaloge, mi pa ji z nekaj zemlje, vlage, teme in primerne temperature omogočimo še eno rast.
Pri tem ne potrebujete rastlinjaka ali posebne opreme. Dovolj so zaboj, nekaj substrata in kotiček v kleti ali garaži, kjer ne zmrzuje.
Če imate letos na gredi primeren radič, je zato vredno nekaj najmočnejših korenin nameniti poskusu. Ko boste sredi hladnega dela leta iz zaboja odrezali svežo hrustljavo glavico, bo tudi nekoliko nenavaden jesenski postopek precej bolj smiseln.
Preberite tudi:
- To je idealen čas za setev radiča Rossa di Verona – ne zamudite setve kralja jesenskega vrta
- Radič lahko pridelujemo celo leto, samo sorte moramo poznati
