Rabarbara je ena tistih rastlin, ki jo na vrtu hitro prepoznamo po velikih listih in močnih, mesnatih steblih. Nekateri jo poznajo predvsem iz kompotov in pit, drugi iz starih vrtov pri babicah, tretji pa jo šele zadnja leta znova odkrivajo kot zanimivo sestavino za sodobne sladice, sirupe, marmelade in osvežilne pijače.
Čeprav jo v kuhinji najpogosteje uporabljamo kot sadje, je rabarbara pravzaprav zelenjava. Njena posebnost je izrazito kiselkast okus, ki ga lahko spremenimo v nekaj izjemno svežega, aromatičnega in sezonskega.
Ključni poudarki:
- Rabarbara je kiselkasta vrtna zelenjava, ki jo v kuhinji najpogosteje uporabljamo kot sadje.
- Iz stebel lahko pripravite kompote, pite, sirupe, marmelade, omake in fermentirane pijače.
- Za uživanje uporabljamo samo stebla, liste pa vedno odstranimo in jih ne dodajamo jedem.
Rabarbara je morda po krivici nekoliko prezrta rastlina, saj vsebuje številne vitamine in minerale, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. V toplejšem podnebju lahko uspeva celotno leto, sicer pa jo lahko naravnost z domačega vrta uživamo zlasti spomladi in poleti. Za gojenje ni zahtevna in lahko raste tudi do 15 let, uporabljamo pa jo za pite, smoothije, solate, juhe, jemo lahko celo surovo. Ker je nekoliko trpkega okusa, jo lahko kombiniramo s sladkimi jagodami in kakšnim drugim sadjem, če želite dobiti bolj sladko rabarbaro, pa poiščite takšno z rdečimi stebli.
Rabarbara (Rheum officinale) ni le okusen dodatek k različnim jedem, ampak tudi prava zakladnica vitaminov in mineralov, ki vam lahko pomaga ohranjati zdravje in vitalnost. Rabarbara vsebuje veliko vitamina C, B-kompleksa, vitamina K, kalija, kalcija, mangana in mnogih drugih sestavin, ki jih človeško telo potrebuje za normalno delovanje. Rabarbara pa vsebuje tudi pomembne antioksidante, ki prav tako prispevajo k boljšemu zdravju in počutju.
Kako rabarbara vpliva na zdravje?
Ste se kdaj vprašali, zakaj je rabarbara tako zelo priporočljiva za naše zdravje? Prva stvar, ki jo boste opazili, je njen pozitiven učinek na prebavo. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin pomaga urejati prebavni sistem in preprečuje zaprtje. Poleg tega vitamin C, ki ga vsebuje rabarbara, krepi imunski sistem in telo ščiti pred prehladi in okužbami. Kalij pa pripomore k uravnavanju krvnega tlaka, kar je ključnega pomena za zdravje srca.
Kako uporabljamo rabarbaro v kuhinji?
Rabarbara je zelo vsestranska v kuhinji. Čeprav jo najpogosteje povezujemo s sladicami, kot so pite in kompoti, jo lahko uporabljamo tudi v slanih jedeh. Na primer, rabarbaro lahko dodamo solatam ali jo skuhamo skupaj z mesom, da dodamo jedi svež in kiselkast okus. Zanimivo je, da je zaradi svoje teksture odličen nadomestek za kisle paradižnike v jedeh, kjer si želite bolj osvežujoč okus.
Rabarbara je najbolj znana v sladkih jedeh, vendar ni omejena samo nanje. Njena kislina je zelo uporabna tudi pri bolj slanih kombinacijah, podobno kot kislo sadje. Lepo se ujame z jagodami, malinami, jabolki, vaniljo, cimetom, ingverjem, pomarančo, limono, medom in jogurtom.
Najpogostejše uporabe rabarbare so:
- rabarbarin kompot,
- pita z rabarbaro,
- rabarbarin sirup,
- marmelada iz rabarbare in jagod,
- rabarbarina čežana,
- pečena rabarbara z medom,
- rabarbarin drobljenec,
- omaka za palačinke ali sladoled,
- fermentirana rabarbarina pijača,
- sladko-kisla omaka k siru ali pečenim jedem.
Pred pripravo stebla operite in odstranite morebitne suhe ali poškodovane dele. Mlada stebla običajno ni treba lupiti. Pri starejših, bolj vlaknatih steblih lahko po potrebi odstranite trša vlakna, vendar pri rdečkastih sortah s tem pogosto izgubite tudi del barve.
Pečena rabarbara z medom in vaniljo
Pečena rabarbara je eden najlažjih načinov, kako iz nje pripraviti nekaj res okusnega. Med peko se zmehča, spusti sok in ohrani bolj poln okus kot pri kuhanju v večji količini vode.
Sestavine:
- 500 g stebel rabarbare,
- 2 do 3 žlice medu ali sladkorja,
- 1 čajna žlička vaniljevega izvlečka,
- malo limoninega soka,
- po želji ščepec cimeta ali ingverja.
Priprava:
Rabarbaro operite in narežite na približno 3 centimetre dolge koščke. Razporedite jo v pekač, dodajte med, vaniljo in malo limoninega soka. Nežno premešajte, nato pecite pri 180 stopinjah približno 15 do 20 minut, da se zmehča, vendar še ne razpade popolnoma.
Pečeno rabarbaro ponudite z jogurtom, skuto, palačinkami, ovseno kašo, vaniljevim sladoledom ali kot preliv za preprosto biskvitno pecivo. Če ostane kaj soka, ga nikar ne zavrzite. Je odličen naravni sirup za limonado ali čez sladice.
Rabarbara in jagode: klasična kombinacija
Rabarbara in jagode sta skoraj popoln par. Rabarbara doda kislino in svežino, jagode pa sladkobo, vonj in lepšo barvo. Zato je ta kombinacija tako priljubljena v marmeladah, pitah, drobljencih in kompotih.
Za hitro marmelado lahko narežete enako količino jagod in rabarbare, dodate sladkor po okusu ter kuhate, dokler se sadje ne zmehča in zgosti. Če želite bolj svež okus, dodajte limonin sok šele proti koncu kuhanja. Za bolj aromatično različico lahko dodate vaniljo ali nekaj listov mete, vendar z dodatki ne pretiravajte, da rabarbara ostane glavna zvezda.
Osvežilni napitki iz rabarbare
Rabarbara je odlična tudi za pijače. Iz nje lahko pripravite sirup, limonado, ledeni čaj ali fermentirano pijačo, podobno šabesi. Njena naravna kislina pomeni, da napitek ni težak in presladek, ampak prijetno osvežilen.
Za hitro rabarbarino limonado rabarbaro skuhajte z vodo in malo sladkorja, precedite, ohladite ter zmešajte z limoninim sokom in hladno vodo. Za prazničnejšo različico dodajte led, meto in nekaj jagod. Če želite naravno gazirano pijačo, pa lahko iz rabarbare pripravite fermentiran napitek, ki nekaj dni zori in razvije nežne mehurčke.
Kako rabarbaro shraniti?
Sveža rabarbara v hladilniku zdrži nekaj dni, najbolje zavita v rahlo vlažno krpo ali shranjena v posodi, kjer se ne izsuši prehitro. Če imate več pridelka, jo lahko zamrznete. Stebla operite, narežite na koščke in jih razporedite po pladnju. Ko zamrznejo, jih prestavite v vrečke ali posode.
Zamrznjena rabarbara je odlična za kompote, pite, omake in marmelade. Pri odmrzovanju spusti nekaj tekočine, zato je pri peki dobro prilagoditi količino škroba ali moke v nadevu.
Rabarbaro lahko shranite tudi kot:
- sirup,
- marmelado,
- kompot,
- čežano,
- zamrznjene koščke,
- sladko-kislo omako,
- fermentirano pijačo.
Najboljši načini za pripravo
Rabarbara je nekoliko kisla, zato jo pogosto kombiniramo s sladkorjem ali drugimi sladkimi sestavinami. Najbolj priljubljen način priprave je kuhanje rabarbare v kompot ali priljubljena pita iz rabarbare. Vendar pa jo lahko tudi pečemo, jo dodajamo smoothijem ali celo uporabimo za pripravo marmelad. Priprava rabarbare je enostavna, saj jo je treba le narezati in skuhati. Priljubljena metoda je tudi blanširanje, da se ohrani njena tekstura in barva.
Skladiščenje in ohranjanje svežine rabarbare
Če želite rabarbaro ohraniti čim dlje svežo, jo lahko shranite v hladilniku, ovito v papirnato brisačo. Na ta način bo ostala sveža do dva tedna. Rabarbaro lahko tudi zamrznete, in sicer tako, da jo narežete na koščke in jo postavite v zamrzovalnik. Tako pripravljena bo zdržala do enega leta, kar vam omogoča, da jo imate vedno na voljo, ko si jo zaželite v jedi.
Rabarbara v tradicionalni medicini
Rabarbara ima dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini, zlasti na Kitajskem. Tam so jo uporabljali za lajšanje prebavnih težav, kot so zaprtje in napihnjenost. Prav tako so jo cenili zaradi njenih protivnetnih lastnosti. Danes se še vedno uporablja v nekaterih zeliščnih pripravkih za lajšanje prebavnih težav in izboljšanje splošnega počutja.
Čeprav je rabarbara izjemno koristna, jo je treba uživati zmerno. Listi rabarbare vsebujejo oksalno kislino, ki je lahko strupena, zato je pomembno, da uživate le peclje. Pri nekaterih ljudeh lahko prekomerno uživanje oksalne kisline povzroči težave z ledvicami, zato je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom, če imate težave z ledvicami ali ledvičnimi kamni. Prav tako rabarbara ni primerna za ljudi, ki jemljejo določena zdravila za redčenje krvi, saj lahko vitamin K vpliva na njihovo učinkovitost.
Dobra je za kosti in zobe
Ker rabarbara vsebuje veliko kalcija, pomaga kostem in zobem, da ostanejo trdni in zdravi. Uživanje rabarbare tako lahko pomaga k preprečitvi izpadanja zob, prav tako kostem preprečuje, da bi postale mehke.
Dobra je tudi za oči
Še posebej rabarbara z rdečimi stebli vsebuje veliko vitamina A, ki je zelo pomemben za zdrave oči. Vsebuje tudi beta-karoten in lutein, ki vidu pomagata, da ostane oster, poleg tega zmanjšuje tveganje za razvoj starostne degeneracije rumene pege. Če veliko časa preživite za računalnikom, si zato privoščite svež rabarbarin napitek.
Za boljši imunski sistem
Ker je rabarbara eden najboljših virov vitamina C, pomaga ohranjati dober imunski sistem in spodbuja tvorbo kolagena. S pomočjo rabarbare tako ohranjate mladosten videz in preprečujete prezgodnje staranje.
Kaj pa srce?
Rabarbara vsebuje zelo malo kalorij in maščob pa tudi antioksidante, kot je likopen. Ta pa varuje pred srčnimi boleznimi, medtem ko kalij pomaga k uravnavanju krvnega tlaka. Rabarbaro dodajte solati, saj bo imela velike učinke že v zmernih količinah.
Rabarbara preprečuje zaprtje
Zaradi svojih odvajalnih lastnosti rabarbara uspešno preprečuje zaprtje oziroma vam pomaga pri spopadanju z njim. Izboljšuje apetit, pomaga k zdravemu prebavnemu sistemu in odpravlja želodčne bolečine. Če jo uživate v zmernih količinah, se lahko uspešno spopadate celo s črevesnimi zajedavci, če pa trpite za resnim zaprtjem, pa le obiščite svojega zdravnika.
Vsestranska rastlina
Lahko jo uporabite za v pite, peciva, piškote, biskvite, mafine, pice, omake, jedi z rižem, solate, napitke ali pa naredite nenavadno rabarbarino marmelado ali rabarbarin kruh.
Rabarbara na vrtu: hvaležna trajnica
Ena največjih prednosti rabarbare je, da je trajnica. Ko jo enkrat posadite na pravo mesto, lahko na vrtu ostane več let. Potrebuje dovolj prostora, globoka tla, nekaj hranil in redno vlago. Najlepše uspeva tam, kjer ima dovolj sonca, a v zelo vročih legah ji koristi tudi rahla popoldanska senca.
Rabarbara ima rada bogato, rahlo in vlažno zemljo. Spomladi ji lahko dodate kompost, okoli rastline pa zastirko, ki pomaga zadrževati vlago. Ker razvije velike liste, potrebuje kar nekaj prostora. Ne sadite je preblizu občutljivih manjših rastlin, saj jih lahko pozneje zasenči.
Pri obiranju stebel ne režemo z nožem tik ob rastlini, temveč jih nežno primemo pri dnu in izpulimo z rahlim zasukom. Tako rastlina lažje tvori nova stebla. Ne oberite vseh stebel naenkrat. Vedno pustite dovolj listne mase, da se rastlina obnovi in okrepi za naslednjo sezono.
Rabarbara se vrača na sodobne krožnike
Rabarbara je veliko več kot starinska sestavina za kompot. Je rastlina z značajem, ki v kuhinji prinese ravno tisto, kar mnogim jedem manjka: svežino, kislino, barvo in sezonsko posebnost. Iz nje lahko naredite nekaj zelo preprostega ali nekaj bolj posebnega, od babičine pite do rožnate fermentirane pijače.
Če raste na vašem vrtu, jo je vredno bolje izkoristiti. Če je še nimate, pa je morda čas, da ji namenite kotiček. Rabarbara ne zahteva veliko, vrača pa vsako pomlad z močnimi stebli, ki kar kličejo po novih receptih. Včasih je prav takšna rastlina najlepši opomnik, da se najbolj zanimivi okusi pogosto skrivajo v najbolj domačih vrtnih kotičkih.
