Nespečnost je vsekakor zelo razširjena težava, saj naj bi se z njo spopadal kar vsak 10. posameznik. Nekateri imajo še posebej velike težave pri iskanju rešitve, a morda se bo to že kmalu spremenilo. Nizozemski raziskovalci z Inštituta za nevroznanost so namreč pred nedavnim objavili prelomno študijo, katere izsledki namigujejo, da je bilo naše dojemanje nespečnosti morda vseskozi napačno. O nespečnosti namreč ni mogoče govoriti kot o eni sami motnji, ampak naj bi obstajalo 5 različnih oblik, med katerimi so pomembne razlike. Prav temu, za katero izmed oblik nespečnosti gre, pa bi moralo biti nato prilagojeno zdravljenje.

Nespečnost

Delitev na 5 tipov odvisna od osebnostnih značilnosti in možganskih odzivov

Podobno, kot je prišlo do pomembnega napredka pri razumevanju demence, ko je bilo ugotovljeno, da je mogoče to razdeliti v veliko različnih podtipov (Alzheimerjeva bolezen itn.), naj bi se zdaj zgodilo tudi pri razumevanju nespečnosti. Pri različnih oblikah te motnje naj bi bilo namreč dogajanje v naših možganih zelo različno. Velike razlike pa naj bi obstajale tudi v povezavi s tveganjem za razvoj depresije pri določenih tipih nespečnosti. Ekipa nizozemskih raziskovalcev, ki jo je vodila dr. Tessa Blanken, se ni ustavila zgolj pri klasičnih razlikah, ki jih je mogoče določiti na podlagi opisovanja pacientov – na primer razlikovanje med tistimi, ki težko zaspijo, in tistimi, ki se pogosto zbujajo sredi noči. Namesto tega so se lotili iskanja globljih vzrokov, povezanih s samimi možganskimi strukturami in njihovimi funkcijami. Nova razdelitev na 5 tipov nespečnosti pa je nastala tudi na podlagi (ne)odzivanja pacientov na določene vrste zdravljenja. Za uspešnost zdravljenja naj bi bilo sicer še posebej pomembno, da se lotimo globljih čustvenih vzrokov, ki se skrivajo za nespečnostjo.

Kateri tip nespečneža ste?

Za tip 1 je značilno, da so nasploh zelo napete osebe, ki se pogosto spopadajo z negativnimi občutki. Pri tem tipu je tako največja nevarnost za to, da težave z nespečnostjo vplivajo tudi na razvoj depresije. Za nespečneže tipa 2 je značilno, da so v splošnem manj pesimistični in da se dobro odzivajo na sistem nagrajevanja. Gre za skupino posameznikov, ki ji običajno pomaga kognitivno-vedenjska terapija, do izboljšanja pa večinoma pride tudi ob predpisovanju zdravil. Tudi za tip 3 velja, da nimajo toliko težav z nemirom in z negativnimi mislimi, kot je to pogosto pri tipu 1. Vendar pa se ta tip običajno ne odzove najboljše na zdravila. Pri tipu 4 gre običajno za precej umirjene osebe, ki pa jih je začela nespečnost mučiti zaradi ekstremno stresnih življenjskih dogodkov. V tem primeru zgolj terapija v obliki pogovora običajno ne zaleže. Pri tipu 5 gre običajno za najbolj milo obliko nespečnosti, saj ni vezana niti na k anksioznosti nagnjeno osebnost niti na stresne življenjske dogodke. Tu lahko tako pogosto pomagajo že določene naravne metode za premagovanje nespečnosti.