Joga za sklepe

Vsak si želi gibčno in zdravo telo. Ogrodje našega telesa so kosti, ki so med seboj povezane v sklepih, premikajo pa jih mišice, ki so na kosti in sklepe pritrjene z vezmi. Če je poškodovan katerikoli od teh delov, je gibanje boleče ali celo nemogoče. Pri pretiranem ali napačnem gibanju prihaja do poškodb, nekatere pa prizadane tudi artritis.

Če pa se gibljemo premalo, še posebno če dolgo vztrajamo v prisiljenih držah, posamezni deli otrdijo in izgubijo gibčnost. Pomembna je tudi pravilna prehrana, ker se presnovki lahko nalagajo v sklepih in povzročajo obolenja, na primer putiko. Pomemben vzrok težav s sklepi so tudi nekatere kužne bolezni na primer lajmska borelioza, ki jo prenašajo klopi, in avtoimunske bolezni, kot je revma. Prava mera pravilnega gibanja, zdrava prehrana in pravočasen obisk pri zdravniku nam lahko prihranijo veliko težav. Pri jogi se učimo zdravega načina življenja. S primernim razgibavanjem in zdravo prehrano skušamo razviti čilo in gibčno telo in ga takega ohraniti čim dlje. Zdravo telo pripomore k boljšemu počutju, delovni učinkovitosti in večji kakovosti življenja.

Kako delujejo sklepi

Sklepi povezujejo kosti med seboj. Lahko gre za povezavo dveh kosti kot na primer pri sklepih prstov, ali pa za več kosti kot na primer v zapestju ali skočnem sklepu. Sklepne površine so pokrite s hrustancem, ki ga vlaži sklepna tekočina in s tem omogoča gladko gibanje s čim manjšim trenjem. Če sklep veliko miruje, se sčasoma izloča manj te tekočine in se zato po dolgotrajnem vztrajanju v enem položaju počutimo »trdi«, kot bi nam sklepi »zarjaveli«. V takem primeru postopno razgibavanje kmalu pomaga, da se sklepna površina navlaži. Pri obremenitvah se hrustanec lahko poškoduje ali obrabi in površina ni več gladka, kar povzroča bolečine pri gibanju. Počitek bolečino olajša, vendar tudi v teh primerih ne smemo povsem opustiti gibanja. Če so sklepne površine preveč prizadete, pa pomaga le operacija.

Pomembna dela sklepa sta sklepna ovojnica in vezi, ki sklep učvrstijo v pravilnem položaju. Pri zelo obremenjenem sklepu, kot je kolenski, imamo še »amortizer« v obliki diska. Pri napačnem ali pretiranem gibu se lahko sklepna ovojnica nategne in takrat govorimo o zvinu. Sklep hitro oteče in je zelo boleč. Na začetku si pomagamo s hladnimi obkladki, da preprečimo otekanje, in z mirovanjem. Kasneje pa z gretjem ali drgnenjem z ledom, kopelmi in počasnim razgibavanjem (po navodilih zdravnika ali fiziatra!) pospešimo resorbcijo otekline in spet vzpostavimo gibljivost sklepa.

Pri večji sili pa se kosti premaknejo iz pravilnega medsebojnega položaja in takrat govorimo o izpahu. Med najpogosteje izpahnjenimi je ramenski sklep, ker je sklepna jamica, v kateri je glavica nadlahtnice, plitva. To mogoča veliko gibljivost sklepa v več smereh. Zato pa sklep ne more biti močno utrjen z vezmi in glavica hitro skoči iz sklepne jamice.

Od zgradbe sklepa je odvisno, v koliko smereh je sklep gibljiv. Pri prstih na primer lahko enostavne sklepe med prstnicami le upognemo ali iztegnemo, torej lahko sklep premikamo le v eni smeri. V bolj kompleksnih sklepih pa je omogočeno tudi gibanje levo in desno ter kroženje. Pri vajah za sklepe moramo upoštevati anatomske značilnosti in sklep razgibavati v vseh smereh, ki jih dopušča.

Kdaj in kako vadimo

Najbolje je vaditi zjutraj takoj ko vstanemo. Med spanjem se namreč obnavlja vezivo in smo zjutraj zato manj gibljivi. Z gibanjem »povemo« telesu, kje vezivo ni potrebno, zato se odvečno vezivo odstrani. Po počitku smo še sproščeni in nekako poglobljeni vase, zato lažje vadimo zbrano in umirjeno. Poleg tega nam daje dober občutek, da smo že na začetku dneva storili nekaj dobrega zase. Kasneje med dnevnim hitenjem, obveznostmi in vsakdanjim stresom težje najdemo čas za vadbo. Ker vaje za sklepe večinoma delamo sede ali stoje, jih lahko izvajamo skoraj kjerkoli. Zelo primerne so za kratko razgibavanje med odmori, saj nam na primer vaje za dlani in prste, ki jih opisujemo v prvem delu, vzamejo malo časa, lahko pa nam veliko pomagajo k boljšemu počutju.

Za vadbo potrebujemo le malo prostora, za nekatere vaje zadošča že stol. Pomembno je le, da je prostor primerno topel, saj se ne moremo zares sprostiti, če nas zebe, in da nas nihče ne moti. Kadar vadimo doma ali v skupini, bodimo oblečeni v udobno obleko, ki nas nikjer ne veže, na primer v trenerko. Pripročljivo je, da ne jemo vsaj dve uri pred vadbo, vendar pri vajah za roke in noge to ni tako pomembno kot pri drugih vajah, kjer se sklanjamo ali nagibamo nazaj. S prsti na primer lahko brez težav migamo tako s polnim kot s praznim želodcem.

Serijo člankov o jogi za sklepe začenjamo z vajami za prste, dlani in zapestja.

Vaje, ki jih tokrat opisujemo, izvajamo sede v dandasani (sedenje z iztegnjenimi nogami in zravnanim hrbtom). Če imamo težave s tem položajem, jih lahko izvajamo tudi sede na stolu. Najprej se z nekaj globokimi vdihi in izdihi sprostimo in umirimo ter pripravimo na izvajanje vaj. Preverimo, da je hrbet zravnan, ramena in vrat pa sproščena. Vaje izvajamo z obema rokama hkrati. Na koncu vsake vaje se za kakih pet vdihov in izdihov sprostimo in opazujemo učinek vaje, preden nadaljujemo z naslednjo. Na koncu vadbe si privoščimo nekoliko daljše sproščanje. Vaje naj bi izvedli večkrat dnevno na primer v odmorih med delom.

Odpiranje in zapiranje dlani

Roke iztegnemo naprej v višini ramen, dlani so obrnjene navzdol. Z vdihom stisnemo pesti, tako da sta palca med prsti in dlanjo. Z izdihom razpremo pesti in razširimo prste, kolikor moremo. Vajo ponovimo desetkrat. Dihamo normalno. Pri tem opazujemo, kako se napne cela roka do ramena, ko stisnemo pest in kako se raztegnejo mišice dlani, ko prste razpremo. Občutimo razliko med napetostjo in sproščenostjo. Po desetih ponovitvah položimo roke na stegna in jih sprostimo ter opazujemo učinek vaje. Vaja razgiba vse sklepe prstov in krepi mišice dlani in podlakti.

Različica 1: Vajo nato izvedemo še tako, da roko v zapestju upognemo navzgor. Pri tem so mišice zgornje strani roke še bolj napete, spodnje pa iztegnjene. Vajo ponovimo desetkrat.
Različica 2: Napenjanje in raztezanje mišic uravnotežimo tako, da pri naslednjih desetih ponovitvah roko v zapestju upognemo navzdol. Pri tem iztegujemo zgornje mišice podlakti in napenjamo spodnje.
Različica 3: Za razvijanje koordinacije stisnemo eno roko v pest, drugo pa razpremo. Nato položaja obeh rok zamenjamo. Tudi to vajo naredimo desetkrat.

Ko smo mišice ogreli in okrepili, začnemo z vajami za natančno koordinacijo in spretne prste.

Zapiranje in odpiranje pesti prst za prstom

Roke iztegnemo v višini ramen. Prsti so razmaknjeni. Vajo izvajamo z obema rokama hkrati. Postopno zapiramo pest, prst za prstom. Najprej upognemo palec čez dlan. Nato čezenj počasi, členek za členkom, upognemo kazalec, nato sredinec, prstanec in mezinec, dokler ni pest stisnjena, s palcem med prsti. Stisnjeno pest nato razpremo, tako da spet počasi, členek za členkom, iztegnemo najprej kazalec, nato sredinec, prstanec in mezinec. Vajo ponovimo desetkrat, vsakokrat malo hitreje.

Primikanje in razmikanje prstov

Ko smo prste razgibali v smeri naprej – nazaj, jih razgibamo še v smeri levo – desno. Roke so iztegnjene v višini ramen. Prsti so ves čas vaje iztegnjeni. Vajo izvajamo z obema rokama hkrati. Razpremo prste in najprej primaknemo palec k kazalcu, nato sredinec, prstanec in mezinec, dokler niso vsi prsti drug ob drugem. Potem jih ponovno razmaknemo, prst za prstom od mezinca proti palcu. Vajo ponovimo desetkrat.

Dotikanje palca s prsti

V začetnem položaju so roke iztegnjene v višini ramen. Prsti so razprti in iztegnjeni. Upognemo palec in kazalec, da se stakneta s prstnima blazinicama. Prsta spet iztegnemo. Palca se nato dotaknemo s blazinico sredinca, nato še z blazinico prstanca in mezinca. Vajo ponovimo desetkrat, vsakič malo hitreje. Ves čas gibe izvajamo zavestno in nadzorovano. To je vaja za natančne gibe prstov. Razgiba vse sklepe prstov in razvija koordinacijo gibov.

Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Koloidno srebro

Koloidno srebro je raztopina koloidnega srebra v koncentraciji od 5 do 30 ppm (število delcev čistega srebra premera 0,0001 mikrona na milijon delcev večkrat destilirane, deionizirane vode – aqua purificata). Najpogostejša koncentracija je 25 ppm. Je zelo učinkovita, naravna alternativa sintetičnim antibiotikom. Za razliko od sintetičnih antibiotikov, koloidno srebro ne uničuje le bakterij, ampak tudi viruse, glivice in druge patogene organizme (parazite). Koloidno srebro ni škodljivo za sesalce, plazilce, rastline in druga živa bitja, ki niso zgrajena le iz ene celice. Ob pravilni uporabi ni stranskih oz. neželenih posledic.

Pri katerih težavah si lahko uspešno pomagamo s koloidnim srebrom?

Akne, afte, alergijski rinitis, antraks, artritis, astma, atletsko stopalo, bakterijske okužbe (različne), bradavice, bronhitis, Candida albicans, cistitis (vnetje mehurja), Crohnova bolezen, črevesne bolezni (razne), davica, dermatitis, driska, ekcemi, Epstein-Barrov virus, fibrozitis, gastritis, glivične okužbe (razne), gobavost, gonoreja, griža, gripa, hemoroidi, herpesi, impetigo, keratitis, kolitis, konjuktivitis, kriptospordijske okužbe (razne), Legionarska bolezen, lupus, luskavica (psoriaza), malarija, Menierova bolezen, meningitis, nevrastenija, oftalmija, okužbe mehurja in ledvic, opekline, oslovski kašelj, paratifus, pasovec, pireja, plevritis (vnetje pljučne membrane), pljučnica, bolezni prostate (vnetje, rak), rak (razni tipi), revmatizem, rinitis, rovovsko stopalo, rozacea, salmoneloze, septikemija in septične razjede, sifilis, sindrom kronične utrujenosti, sladkorna bolezen (diabetes), srbenje zadnjika, stafilokokne in streptokokne okužbe, škrlatinka, tetanus, tifus, tonzilitis (vnetje mandljev), tuberkuloza, turi, ulkus, ušesne okužbe, vnetje slepiča, vnetje srednjega ušesa, zastrupitev krvi.

Uporaba koloidnega srebra

Pred uporabo pazljivo preberite navodila. Koloidno srebro uporabljamo zunanje, tako da večkrat na dan ali po potrebi tretiramo (pokapljamo, pošpricamo, pokrijemo z vato oz. gazo namočeno s koloidnim srebrom) prizadeta mesta. Oralno jemljejo odrasli od 12 let starosti dalje po 1-3 nekovinske čajne žličke 3 krat dnevno, otroci od 6 – 12 let starosti, polovico odmerka za odrasle, otroci od 3- 6 let pa 1 čajno žličko dnevno. Izdelek jemljemo do izboljšanja, praviloma ne več kot 2 do 3 stekleničke. Preventivno ga uživamo po 1 nekovinsko čajno žličko dnevno (2-3 krat letno po 1-2 steklenički). Pri infekcijah (virusi, bakterije ali glivice):jemljemo vsake 2-3 ure na dan, dokler se stanje ne normalizira, lahko tudi do dva meseca, nato pa nadaljujemo s preventivo, da se imunski sistem okrepi. Priporočljivo je grgranje, žvrkljanje, dajanje kapljic v nosnice, oči ali ušesa, odvisno od vrste okužbe (prehladi, angine, gripa, bronhitis, vnetje ušes, sinusov, oči …).

Koristni pripomočki so kapalka, razpršilec in podobno. Za utrjevanje dlesni in ustavitev zobne gnilobe: nekaj kapljic koncentrirane raztopine kanemo na zobno krtačko (brez paste) in si drgnemo zobe in dlesni. Lahko tudi držimo tekočino v ustih do ene minute in nato izpljunemo. Sinusi, oči, ušesa: kapljice dajemo vsakih 15 minut do izboljšanja stanja, potem vsako uro do popolne ozdravitve. Ko dajemo kapljice v oči, jih držimo zaprte približno 5 minut. Prehladi, gripa, boleče grlo: grgramo in žvrkljamo eno veliko žlico (0,3 dcl) vsako uro dokler se stanje ne izboljša in hkrati uživamo tudi šibkejši pripravek (npr. 5 ppm). Za živali: v posodo damo eno žlico pripravka ob vsaki menjavi vode. Ob resni bolezni vzamemo kapalko in damo eno žličko 3x dnevno v gobček, dokler se stanje ne izboljša.
POMEMBNO: Pri oralni rabi vedno najprej zadržimo raztopino v ustih od 1 do 3 minut, jo nato še grgramo ter pogoltnemo. Če pa so obolela prebavila, jo pogoltnemo takoj.

Uporaba koloidnega srebra

• Dodatek k pitni vodi med potovanjem in taborjenjem. Za dezinfekcijo vode na liter damo eno plastično čajno žličko, dobro zmešamo in počakamo šest minut.
• Dodatek k vodi za kuhanje.
• Opekline, poškropljene s koloidnim srebrom, se pozdravijo hitro in brez brazgotin.
• Varno sterilizira vse od zobne krtačke do kirurškega instrumenta.
• Lokalna uporaba na vreznine, odrgnine, rane, izpuščaje, sončne opekline, pike insektov.
• Koloidno srebro napršiti na odpadke, da preprečimo slab vonj.
• Napršiti hišne gobice, brisače in rezalne deske, da se uničijo bakterije (E.Coli, Salmonela…) in s tem preprečiti zastrupitev hrane.
• Dodati pri konzerviranju, vkuhavanju in stekleničenju.
• Dodati sokovom in mleku, da se prepreči kvarjenje, fermentiranje, zasirjenje.
• Napršiti v čevlje in med prste, da uniči večina glivic.
• Koloidno srebro zmanjša prhljaj, luskavico, kožne srbečice itd. Odlično sredstvo po britju.
• Dodatek k vodi za kopanje, grgranje, prhanje, izpiranje črevesja, spreju za nos in vodicam za zobe.
• Izjemno skrajša čas okrevanja pri prehladih, gripi, pljučnici, dihalnih infekcijah in pri rino virusih.
• Kožna srbečica, očesno vnetje ali infekcija (razredči manjšo količino koloidnega srebra z enako količino destilirane vode iz lekarne za očesno uporabo) in ušesne infekcije (pred uporabo rahlo ogreti).
• Za odstranjevanje bradavic preko noči namazati in obvezati.
• Lahko zaustavi propadanje zob in prepreči slab zadah…
• Za zmanjševanje zobobolov, ustnih vnetij, infekcij…
• Za razkužitev zobnih protez.
• Za razkužitev in odstranjevanje vonjav v hladilnikih, zamrzovalnikih in posodah za shranjevanje hrane.
• Dodatek k vodi hišnih ljubljenčkov, ptičjim posodicam, vazam za rezano cvetje.
• Vlažna obleka, brisače in perilo ne bodo postali plesnivi.
• Za odstranitev neželenih mikroorganizmov iz zemlje in vodovodnih sistemov.
• Za uničenje glivic, plesni, gnitju in proti večini boleznih pri rastlinah.
• Koloidno srebro je izvrsten stimulator rasti rastlin.
• Koloidno srebro je razkužilo za bazene, vodnjake, vlažilce, jacuzzije, vroče banje, pomivalne stroje, predpražnike za kopalnice.
• Zelo koristno je napršiti nekaj koloidnega srebra na sadje in zelenjavo pred skladiščenjem ali uporabo.
• Razkužilno sredstvo za telefonske slušalke, slušne aparate, glavnike, pipe itd.
• Koloidno srebro je čudovit čistilec vode. Voda shranjena z dodatkom ene ali dveh Jedilnih žlic koloidnega srebra na 5 litrov bo varna in dobrega okusa zelo dolgo časa. Voda, ki je onesnažena z mikrobi lahko postane pitna z dodatkom dveh ali treh jedilnih žlic koloidnega srebra na vsakih 5 litrov vode.

Stranski  in neželeni učinki

Koloidno srebro velja za varno naravno obliko zdravstvene samopomoči. Če ga jemljemo po navodilih, ni znanih negativnih ali stranskih posledic. Edina negativna posledica pri
hudo čezmernem jemanju srebrnih pripravkov je nastanek argirije (delna oz. lokalna izguba pigmenta na koži in na nohtih), kar je sicer bolj estetski problem. V literaturi navajajo, da bi do argirije lahko prišlo, če bi popili več kot 500 litrov koloidnega srebra. Doslej še niso poročali o kakšni medsebojni reakciji med zdravili in koloidnim srebrom, tako da ob uživanju katerih koli zdravil lahko uporabljamo koloidno srebro. Koloidno srebro je potrebno hraniti v stekleni posodi stran od električnih naprav. Čeprav se steklo lahko razbije, je edini primeren material za hranjenje. Koloidno srebro v plastični ovojnini ni primerno, ker je čas uporabe pri tem minimalen, saj se koloidno srebro začne izločati iz suspenzije.

Artritis in naravno zdravljenje

Artritis je vnetje sklepov in je ena najpogostejših bolezni na svetu. Poznamo osteoartritis, revmatoidni artritis in putiko.

Osteoartritis

Osteoartritis je najpogostejša oblika artritisa pri starejših ljudeh ki se začne se z obrabljenim hrustancem. Hrustanec zapolnjuje prostor med kostmi v sklepu, ko pa se le-ta izrablja, se kosti drgnejo med seboj in osteoartritis se poslabša. Osteoartritis se japogosteje pojavlja v rokah, vratu, spodnjem delu hrbta ali ostalih obremenjenih sklepih, kot so kolena ali boki.

Najpogostejši simptomi so togost in manjše bolečine, ki se pojavijo in izginejo s telesno aktivnostjo, ali bolečine v sklepih, ki ne izginejo nit med spanjem.

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen kar pomeni, da telo napada samo sebe oziroma obloge sklepov. Nastane vnetje sklepov, to pa povzroča bolečine, zatekanje in okorelost. Velikokrat se pojavi na več sklepih naenkrat. Revmatoidni artritis povzroča tudi splošno slabo počutje, utrujenost in vročico. Bolezen je pogostejša pri ženskah in se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih.

Putika ali protin ali urični artritis

Putika je dedna metabolna motnja, jo poznamo že tisočletja. Kaže se kot odlaganje kristalov mononatrijevega urata v vezivu in sklepnem hrustancu, ledvični kamni, akutni, navadno zelo boleč napad artritisa in pri nezdravljenih bolnikih s progresivnim kroničnim artritisom.

Glavni povzročitelj te vrste artritisa je sečna kislina, katere raven v krvi uravnavajo številni geni. Znanih je več encimskih okvar, ki povzročijo zvišanje ravni sečne kisline v krvi zaradi pospešene razgradnje organskih baz ali purinov. Teh snovi je veliko tudi v določenih vrstah hrane, zato izogibanje takim živilom uspešno pripomore k boljšemu obvladovanju bolezni.

Putika se v Evropi pojavlja najmanj pri dveh od tisoč odraslih moških, od katerih polovica redno uživa alkoholne pijače. Bolezen je pri moških pogostejša in se običajno začenja med 30. in 50. letom. Ženske praviloma zbolijo šele po menopavzi.

Alfred Vogel

Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja je že v zgodnjem otroštvu začel spoznavati svet zdravilnih rastlin in njihovega delovanja, v kar so ga uvedli njegovi starši. Njegova življenska pot je bilo zdravljenje z rastlinami in želja pomagati soljudem, za kar se je zavzemal vse do visoke starosti.

Vogelov recept za artritis

Zmešajte skodelico vroče vode z dvema žlicama medu in žličko cimeta v prahu, spijte eno zjutraj in eno zvečer. Če redno pijete, se tudi kronični artritis lahko ozdravi. V študiji, ki so jo naredili v univerzi Kopenhagen, so zdravniki pacientom vsak dan dali pred zajtrkom žličko medu in pol žličke cimeta. V enem tednu je od 200 pacientov 75-im bolečina popolnoma izginila. Po nadaljnjem mesecu so bili praktično vsi pacienti brez bolečin, čeprav nekateri skorajda niso mogli več hoditi.

Vir: A. Vogel

Med krepi tudi srce

Med, ta sladka tekočina, ki jo čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja je eno najbolj zdravih in naravnih sladil. Zaradi svojega značilnega okusa, ki zavisi tudi od vrste rastlin, na katerih čebele nabirajo nektar, ga imajo nekateri celo rajši od sladkorja in ostalih sladil. Tekoči med se tudi ne pokvari, lahko pa kristalizira v trdno stanje, vendar ga lahko s segrevanjem povrnemo nazaj v tekoče. Med z rednim uživanjem med drugim krepi tudi srce.

Uporabljamo ga lahko kot mazilo, v kombinaciji z ameriškim slamnikom (20-30 kapljic) in dobimo odlično zdravilno sredstvo za rane, tvore, hraste, odrgnine, … Rane, ki se prepočasi celijo, namažemo z mešanico medu in sveže naribane korenine hrena. Lahko pa uporabimo uporabimo tudi tinkturo hrena namesto svežih korenin.

Med je odlično zdravilo tudi pri artritisu in putiki. Za ti dve težavi zmešamo 4 žlice medu in čajno žličko gabezove korenine, ki jo zmeljemo v prah ali pa kor pri hrenu uporabimo gabezovo tinkturo. Mešanico dobro premešamo in segrejemo v vodi. Vročo mešanico polagamo na boleča mesta na roke, komolce, kolena, noge, členke. Najbolje je, da si obkladke naredimo zvečer in jih pustimo delovati čez noč. Obkladek lahko zavijemo z volneno krpo ali ruto, da se toplota dlje obdrži.

Za boleče grlo pojejte vsake 4 ure žličko medu zmešane s pol žličke jabolčnega kisa.

Savna

Za večino od nas je savna nekakšna vrsta razvajanja, ki si ga le redko privoščimo, vendar če sodimo po Finski kulturi, je savna lahko tudi pomemben del pri ohranjanju zdravja in vitalnosti, prav tako pa je odlična za sproščanje in umiritev. V današnjih časih so savne veliko bolj dostopne, kot so bile včasih, saj jih zaradi razvoja t.i. wellness centrov najdemo že skorajda povsod.
Savna je zaprta soba, ki je segreta na nekje od 65 do 100 stopinj s pomočjo klasične peči na les, električnega ali infrardečega grelca. Finska savna je navadno ogrevana na klasičen način z vedrom vode poleg peči, s katero lahko peč polijemo, če želimo več vlage v zraku, saj presuh zrak lahko povzroči draženje dihalnih poti. Infrardeče savne ustvarjajo toploto s sevanjem namesto s segrevanjem zraka, kar povzroči močnejše potenje. Vse savne imajo tudi lesene klopi, kamor se lahko usedemo ali uležemo in uživamo v toploti.

Ko smo v savni, se naše telo segreje na okoli 40 stopinj celzija, notranja temperatura pa na okoli 38 stopinj. Vročina povzroči hitrejšo cirkulacijo v telesu, česar posledica je potenje, s pomočjo katerega telo izloča strupe iz telesa skozi pore v koži.

Savna naj bi pomagala (sicer nepotrjeno s strani zdravstva) tudi pri zdravljenju artritisa, za lepšo polt, za ublažitev posledic borelioze, za hitrejše okrevanje mišic po telovadbi …

Tako kot večina stvari, pa tudi savne niso za vsakogar. Ljudje, ki imajo povišan krvni tlak ali srčne bolezni, se morajo pred uporabo savne posvetovati s svojim zdravnikom. Prav tako morajo biti pazljive nosečnice, saj se lahko prekomerno poviša tudi temperatura v maternici, kar lahko škoduje zarodku. Sicer pa pravijo, da je za nosečnice še bolj škodljivo od savne tudi namakanje v vroči kadi. V obeh primerih se prej posvetujte s svojim zdravnikom.

Nekaj navodil za uporabo savne:

• omejite čas v savni na 15 do 20 minut
• ne zaspite v savni
• če se ne počutite dobro ali če se vam vrti, takoj zapustite savno
• pred, med in po uporabi savne spijte dovolj hladne vode
• v času ko ste v savni se izogibajte se lahkoholu in zdravilom, ki povzročajo potenje
• ne hodite v savno, če imate vročino
• odstranite ves nakit – kovina se lahko segreje in vas opeče

Tudi hišni ljubljenčki imajo lahko težave s prekomerno težo

Ali ste vedeli, da je okoli 89 milijonov domačih živali v Ameriki predebelih? Tudi živali lahko zaradi prekomerne telesne teže dobijo bolezni, kot so diabetes, artritis, visok krvni tlak in podobne nevšečnosti.
Za primer vzemimo jorkširskega terierja. Strokovnjaki pravijo, da je ima teža 5 kilogramov za tega psička enake posledice, kot za 100-kilogramsko žensko. Zlati prinašalec s 37 kilogrami se počuti enako kot 1,8 metra visok moški s 100 kilogrami – torej ne ravno okretno in prijetno.

Nekateri lastniki živali mislijo, da s tem, da jih hranijo večkrat tudi med obroki in dajejo večjo obroke, kot jih žival potrebuje, izkazujejo večjo ljubezen do živali, vendar pa jim ravno s tem škodujejo.

Tudi nekatere ‘sladkarije’ za naše hišne ljubljenčke vsebujejo preveč kalorij, enako kot pri ljudeh. Na primer kost za žvečenje vsebuje 600 kalorij, kar je za manjše pse več kot potrebujejo v celem dnevu, za večje pse pa je to že približno polovica kalorij, ki jih dnevno potrebujejo, zato je treba temu prilagoditi ostale obroke.

Kaj pa tiste pasje palčke, ki jih naši ljubljenčki obožujejo (nekateri jim pravijo kar pasje čokoladice)? Ena vsebuje 171 kalorij, kar je za majhnega psa skoraj cel obrok.
Pomislite pa tudi, ali vaš pes sploh potrebuje poslastice, če ga že tako pravilno hranite? Verjetno bo popolnoma zadovoljen tudi brez in vas ne bo imel čisto nič manj rad.

Poleg tega nekateri proizvajalci dajejo v te ‘poslastice’ za živali tudi sladkor, kar je zelo slabo za zobe in pa predstavlja dodatne kalorije brez prave hranilne vrednosti. Ali ste vedeli, da prekomerno hranjenje sladkorja živalim, lahko zelo hitro preide v odvisnost od sladkorja?

Torej naslednjič, ko boste kupovali hrano in poslastice za vašega lhubljenčka, poglejte najprej na embalažo kaj vsebuje in premislite, ali to zares potrebujete.

Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo

Kako je lahko začimba, ki jo po vsem svetu obožujejo zaradi živahnega okusa, tako prepričljivo prevetrila medicino, kot jo poznamo danes?

Ingver, v botaniki poznan tudi kot zingiber officinale, je eno od desetih najbolj priljubljenih zelišč na svetu. Že več kot tisoč let služi kot osrednja sestavina v vzhodnjaških zdravilih, vendar večina ljudi ne pozna njegovih čudežnih in dragocenih lastnosti. Paula Schulicka je navdušila 5000-letna zgodovina ingverja in pričel je zanimivo raziskavo, ki je povezala prepričanja starodavnih zeliščarjev ter obsežna spoznanja mednarodnih medicinskih raziskovanj.

Ingver ima naslednje zdravilne lastnosti:

• zaščiti srce in ožilje
• je zdravilo proti razjedam
• blažilec artritisa
• dnevni energetski tonik
• pomaga pri prebavi
• deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole
• lajša menstrualnih težav & slabosti

Spoznajte, zakaj bi tudi vi morali uporabljati to univerzalno zdravilo, ki lahko privarčuje ogromno denarja in reši nešteto življenj.  Paul Schulick je svetovno priznani zeliščar in zdravstveni vzgojitelj. Poleg svetovne uspešnice Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo je v sodelovanju s Thomasom Newmarkom napisal tudi knjigo Več kot aspirin: odgovor narave na artritis, raka in Alzheimerjevo bolezen (Beyond Aspirin: Nature’s Answer to Arthritis, Cancer and Alzheimer’s Disease).
O zdravilnem vplivu zelišč predava po vseh Združenih državah Amerike. Trenutno živi v ameriški zvezni državi Vermont.

Prvo dokumentirano poročilo o izjemnem potencialu ingverja kot poglavitnega zdravila za srce je nepričakovano prišlo s strani skupine raziskovalcev z ameriške ustanove Cornell Medical School in je bilo objavljeno leta 1980 v publikaciji New England Journal of Medicine. Do odkritja so se dokopali, ko je eden od raziskovalcev opazil, da se njegova kri ni odzivala na običajne agregacijske dejavnike. Po procesu eliminacije je sumil, da je za to odgovorna marmelada s petnajstodstotnim ingverjem. Zatem ko je svojo plazmo, ki je bogata s trombociti, izzval z ingverjevim izvlečkom, je odkril, da je ta povsem zaviral potencialno smrtno nevaren proces agregacije trombocitov.

Zakaj je bil ingver več tisoč let vključen v večino tradicionalnih zdravil? Razlaga, ki jo ponujajo tradicionalni zdravilci, se glasi, da ingver deluje kot nosilec in izboljšuje vrednost preostalih zelišč v dani kombinaciji. Ni presenetljivo, da moderne raziskave ponujajo utemeljitev za to empirično zeliščno spoznanje.

Poseganje v samo bistvo raka

Velja predpostavka, da je okoliška izpostavljenost strupom odgovorna za celo 80 odstotkov vseh primerov raka. Ko so opravili preizkus z dvema sprejetima standardoma toksičnosti, je ingver izrazito zmanjšal njun življenjsko ogrožujoč potencial. Ingver ima prav tako vsaj dve drugi lastnosti, ki bi lahko pozitivno vplivali na potek pacientovega raka: 1) stimulacija imunosti in 2) zaviranje trombocitne agregacije (preprečevanje metastaze).

Odmerki

Napotki glede odmerkov za splošno prebivalstvo, ki želi črpati blažilne in preventivne koristi iz ingverja. Do neke mere bo to, kar posameznik pričakuje, da bo pridobil od ingverja, določilo, koliko in kdaj se ingver uživa. Da bi na primer pospešili prebavo obroka ali zboljšali delovanje dodatka k prehrani, preprosto zaužijte ingver ob začetku obroka ali deset do petnajst minut pred in po jedi. Za koristne učinke za cirkulacijski sistem, še posebno za učinkovanje zoper agregacijo trombocitov, raziskave prikazujejo, da bo za maksimalni rezultat morda potrebnih vse do sedem dni in/ali pretiranih doz dveh gramov korenike v prahu. Za preprečevanje slabosti oziroma bruhanja bi morali pričeti z odmerkom minimalno 1000 miligramov vsaj tri ure pred težavnim dogodkom. Za splošne tonične koristi je eden izmed boljših načinov, kako pričeti dan, prav s kozarcem ingverjeva čaja oziroma doma pripravljenim ingverjevim pivom.

»Po mojem mnenju knjiga Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo ni samo dobro raziskana, temveč tudi zelo zanimiva in uporabna. Čestitke Paulu Schulicku za dobro opravljeno delo, na katerega smo že vsi težko čakali.«
- James Duke, ekonomski botanik
»Hvala ti, Paul, za predstavitev takšne zakladnice prepričljivih informacij o zelišču, ki je tako pomembno kot ingver. Sedaj bo veliko število ljudi doseglo blaginjo in črpalo koristi iz tega izjemnega zelišča.«
- John Robbins, avtor knjige Dieta za novo Ameriko (Diet for a new America)
»Med platnicami te knjige se nahaja čudovito eklektična mešanica znanosti, kliničnih raziskav in folklore o ingverju. To ni le knjiga o enem samem zelišču, saj avtor predstavi ingver kot potencialnega pobudnika za pozitivno spremembo, ki bo rešila na milijone življenj. Izvrstno branje in briljantna izpoved o učinkovitosti rastlin.«
- Rosemary Gladstar, avtorica Zeliščno zdravljenje za ženske (Herbal Healing for Women

Knjiga Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo je izšla pri založbi Cangura.com, za več informacij o knjigi in naročila pa lahko tudi pokličete na 040-460-652 ali 01-36-55-208.

Ingver – začimba in zdravilna rastlina

Ingver je avtohtona rastlina Indije in Kitajske, ime pa je prevzel iz sanskrtske besede, ki v prevodu pomeni ‘s telesom kot rogovi’. Ingver je že dolga leta pomemben v kitajski medicini, o njem pa je pisal že Konfucij. Ingver ni nova rastlina, ampak je ena izmed najstarejših začimb, ki jih je človek spoznal in pričel uporabljati. Ste vedeli, da je zelo poznan kitajski filozof Konfucij naravnost oboževal ingver, saj je morala biti vsaka njegova jed pripravljena prav s tem.

Če se še malce ozremo v zgodovino in rabo ingverja, potem je zanimivo tudi dejstvo, da so ga v starem Rimu uporabljali tudi v lepotnih salonih. Skozi vsa leta je ingver postal najbolj priljubljen v Angliji in na Skandinavskem polotoku, medtem, ko se je na jedilnike v ostale dele Evrope prikradel dokaj pozno. Pri nas se je raba tega malce povečala, vendar še vedno ni toliko razširjena, kot v omenjenih evropskih državah. Marsikdo ne pozna številne zdravilne učinke te rastline,  marsikdo pravzaprav za ingver še slišal ni.

V zadnjih letih se je ingver še posebej uveljavil v alternativni medicini, saj med zagovorniki tovrstne oblike medicine že kar nekaj časa vzbuja veliko zanimanje. Ravno zaradi vedno večje uporabe te čudodelne rastline širom sveta, so pričele potekati številne raziskave o njej. V Indiji in na Kitajskem ogromno naravnih zdravilnih proizvodov, vsebuje prav ingver. V nijhovi prehrani je tako pogost, da ga uvrščajo kar med zelenjavo. Na Kitajskem velja ingver za zdravilo stotih bolezni, uporabljajo pa ga na nešteto načinov. V Indiji, kjer je ingver že kar nekaj časa uveljavljen, prebivalci natančno ločijo med značilnostmi suhega in svežega ingverja pri zdravljenju in v kuhinji. Z raznimi preparati pa iz ingverja dosegajo številne medicinske učinke.

Že od nekdaj znanstveniki ingver prištevajo med enega najmočnejših rastlinskih antioksidantov. Številne zdravstvene raziskave so tudi dokazale, da pomaga pri zgagi, slabi prebavi in bruhanju, ter preprečuje slabost med potovanjem. Med drugim spodbuja tudi krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, sprošča periferno ožilje, krepi izločanje sline, pomaga pri vnetem grlu, ugodno deluje na jetra, zmanjšuje holesterol in ima antiseptične lastnosti.

Ingver je korenika in se uporablja v večih različicah:

• kot surova korenina ingver nudi najbolj svež okus. Te naberejo ko je zunanji ovoj še zelene barve.
• posušene korenine ingverja prodajajo v črni ali beli različici. Pri beli je koža ingverja že olupljena, zato je značilne belkastebarve.
• ingver v prahu je za nas verjetno še najbolj znana različica. Le-tega dobijo s tem, ko zmlejejo posušene korenine.
• konzerviran ingver pa je narajen iz mladih svežih korenin, ki jih olupijo in narežejo. Nato pa jih skuhajo v gostem sladkornem sirupu. Sirup in ingver nato skupaj vložijo v kozarce. Takšna različica je izredno pekoča in začinjena, saj dozeže na lestivi pekočih okusov sedmo mesto.

Medicinska uporaba ingverja

Ingverju se je dolgo časa pripisovalo lastnosti afrodizijaka. Omenjen je tudi v knjigi Kama Sutra, saj bi naj s pomočjo ingverja moški dobili sposobnosti naklonjenosti žensk. Ingver je prav tako znan kot diaforezik, kar pomeni da povzroča znojenje. To lastnost so izkoriščali v času Henrika VIII za zdravljenje kuge.

Ingver prav tako poveča izloščanje sline in prebavnih tekočin, kar bi naj pomagalo pri bolečinah ki jih povzročijo vetrovi, diareja ter trebušni krči. Korenina ingverja se uporablja tudi kot zdravilo proti slabosti, ki jo povzroča premikanje (morska slabost). Čudežna začimba je priporočljiva tudi za blaženje bolečin in vnetja, ki ga povzroča artritis, revmatizem in mišični krči.

Ingver veliko ljudi uporablja tudi za razstrupljanje, saj pospešuje kroženje krvi in tako odstrani strupe v krvi, hkrati pa očisti tudi mehur in ledvice ter neguje kožo.

Ingverjeva korenina bi naj bila tudi neke vrste tretma za astmo, bronhitis in ostale probleme z dihali, saj pomaga odvajati tekočino iz pljuč.

Zdravilni učinki ingverja

• Deluje proti diareji in preventivno tudi proti nalezljivim boleznim, saj velja kot odličen antiseptik (uničuje mikroorganizme).
• Zmanjša ali celo preprečuje simptome slabosti pri različnih potovanjih. Sicer se nanaša predvsem na slabost, uspešno pa deluje tudi na hladno potenje, glavobol, pretirano slinjenje in vrtoglavico. Dobra lastnost vsega pa je, da ingver pri vsem tem nima nezaželenih, stranskih učinkov, kot je zaspanost, ki se pojavi ob uživanju farmacevtskih kemijskih proizvodov za odpravljanje tovrstnih težav.
• Nekateri ingver uživajo za povečevanje apetita.
• Lajša prebavo, saj spodbuja izločanje želodčnega soka in peristaltiko. Deluje tudi proti napenjanju, saj snov, ki jo vsebuje, pospešuje izločanje plinov. Med drugim pa tudi pomirja želodčne in črevesne krče.
• Ingver deluje tudi kot tonik in stimulans. Pri njegovem rednem uživanju zmanjšuje kronično utrujenost, izboljša spomin. Zaradi njegovega stimulativnega delovanja ga ni priporočljivo jemati zvečer pred spanjem, saj utegne povzročiti nespečnost.
• V kolikor želite preživeti strastno noč z vam ljubo osebo, vam prav tako priporočamo zaužitje ingverja, saj deluje kot blagi afrodizijak.
• Deluje tudi kot antikoagulant, kar pomeni, da preprečuje zgoščevanje krvi in posledično pojavljanje trombonov.
• Deluje tudi protivnetno, kar ugodno vpliva na številne bolezni, med drugim tudi na revmatični artritis, saj zmanjšuje otekline, bolečine in jutranjo zaskočenost, ter povečuje gibljivost zglobov.
• Med ostalim je ingver tudi uspešen antioksidant, kar pomeni, da preprečuje škodljivo delovanje prostih radikalov, deluje pa tudi proti arteriosklerozi in raku.
• Ingver dodajajo v ustne vode, saj z njim odpravijo slab zadah iz ust. Vsebuje tudi ostro snov gingerol in šoagol, kateri sta pikantni in dajeta občutek toplote na jeziku.
• Pozitivno deluje na zmanjševanje holesterola in delovanje jeter. Prav tako pomaga pri migrenah in ostalih vrstah glavobolov, znižuje pa tudi povišano telesno temperaturo.
• Če vas muči zobobol, priporočamo žvečenje ingverja.

Ingver lahko uživamo vsak dan. Vendar pa tako kot pri ostalih zdravilnih živilih tudi pri uživanju ingverja velja biti pozoren na zaužite količine, saj lahko prevelike količne na dan povzročijo neprijetne stranske učinke. Sicer je možnost, da bi si z ingverjem škodovali, zelo majhna, v pretiranih količinah utegne vplivati na osrednje živčevje in povzroči aritmijo ter depresijo. V kolikor imate žolčne kamne, dojite ali ste noseči, vam svetujemo, da se o uživanju večjih količin ingverja, posvetujete s svojim zdravnikom. Drugače pa kar brez skrbi, saj so raziskave dokazale, da so se nosečnice po uživanju 1 g svežega ingverja na dan, počutile veliko bolje. Predvsem so jih prenehale pestiti težave s slabostjo in bruhanjem. Vseeno pa vam svetujemo posvet z zdravnikom o uporabi suhega ingverja med nosečnostjo. Za uživanje ingverja, so uporabne njegove sveže korenike, lahko pa ga uživate tudi posušenega ali zmletega. V Angliji in preko luže, velik del pridelanega ingverja namenijo za izdelavo brezalkoholnega ingverjevega piva, ki tem velja za eno izmed najbolj priljubljenih pijač.

Uporaba ingverja

• Ingver lahko uživate kot svežo rastlino (dnevno okoli 10 g tanko narezanih ter nasekljanih lističev)
• Lahko ga dodate kot začimbo v sadno solato in v razne kolače.
• Uživate ga lahko posušenega (1 – 2 krat dnevno okoli 2 g)
• Iz njega lahko pripravite različne vrste napitkov, kot npr. čaj, pivo, vino, kavo in sekoteng (sladek ingverjev napitek, priljubljen v Indoneziji in na Japonskem).
• V kolikor vas mučijo revmatična obolenja, si vtirajte pripravljeno eterično olje iz ingverja 2 – 3 krat dnevno 15 dni, kljub temu, če bolečine prenehajo prej. Lahko pa pripravljeno eterično olje iz ingverja uživate z malo medu (1-3 kapljice) in kocko sladkorja.
• Uživate lahko tudi kandiran ingver v obliki bonbonov.
• Skuhate si lahko čaj iz ingverja in sicer tako, da nastrgate koreniko in jo poparite z vrelo vodo. Čaj blaži jutranjo slabost, zdravi razjede in prebavne težave ter uspešno deluje proti prehladu.

Recept za ingverjev liker

Naj vam za konec ponudimo še odličen recept za ingverjev liker, ki bo pomagal pri želodčnih težavah in vas pogrel v zimskih dneh.

2 dl vode
2 dl medu
3 žlice nastrganega ingverja
1 žlico nastrgane limonine lupine
3 dl viskija

V posodo nalijemo med in vodo, ter vse skupaj zavremo. Mešanica naj vre približno 5 minut. Med vrenjem odstranite nastalo peno. Nato primešajte ingver in limonino lupino in vse skupaj pustite vreti še dodatnih 5 minut. Po 5 minutah, odmaknite iz štedilnika in pustite, da se mešanica ohladi. Ohlajeno tekočino nalijte v steklenico in dodajte viski, vse skupaj zaprite in postavite v temen prostor za mesec dni. Nato tekočino precedite in jo znova postavi v temen prostor še za dodatna 2 tedna. Pijačo servirajte ohlajeno.

Naprej »