0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

RubrikeZanimivostiZnanstveniki pogoltnili legokocke: preverite, kaj so ugotovili …

Znanstveniki pogoltnili legokocke: preverite, kaj so ugotovili …

MORDA VAS ZANIMA

V strokovni reviji Journal of Paediatrics and Child Health je bilo mogoče pred nekaj leti zaslediti rahlo humorno obarvan prispevek, ki pa kljub malce nenavadnemu tonu prinaša zelo koristne informacije – posebno za starše majhnih otrok. Znanstveniki so namreč izvedli zanimiv eksperiment z legokockami, pri čemer so vlogo prostovoljcev prevzeli kar sami. Eksperiment je bil zasnovan tako, da bi bilo precej težko pritegniti prostovoljce, saj je bila glavna naloga zaužitje legokocke oziroma glave figurice, ki je pogosto vključena v komplet legokock.

- Oglas -

Preverite, zakaj natančno so se znanstveniki odločili za ta nenavaden eksperiment in katere so bile ključne ugotovitve …

Žrtvovanje za znanost

Šest strokovnjakov s področja pediatrije se je žrtvovalo v imenu znanosti: za nekaj trenutkov so se poskušali vživeti v kožo malčkov, ki jih legokocke nemalokrat tako pritegnejo, da se znajdejo v njihovih ustih – pot od tam do požiralnika pa nato ni več dolga.

Nihče od sodelujočih v preteklosti ni imel resnejših težav s prebavili, ki bi zahtevale operativni poseg. Prva faza raziskave je vključevala zbiranje podatkov o običajni hitrosti prebave testnih osebkov oziroma podatkov o pogostosti odvajanja blata, pa tudi zbiranje podatkov o običajni konsistenci blata. Prostovoljci so nato zaužili legokocko oziroma glavo figurice – in štoparica se je vklopila …

- Oglas -

Lov za zakladom …

Faza, ki je sledila, je bila za testne osebke vse prej kot prijetna. Čakalo jih je namreč redno brskanje po lastnem blatu, saj je bil glavni cilj eksperimenta ugotavljanje, kako hitro se bo glava figurice znašla v straniščni školjki …

Pri petih od šestih prostovoljcev je bil »lov za zakladom« uspešen. Potrpežljivost se je obrestovala in v blatu se je na koncu vendarle zasvetila rumena smejoča se glavica. »Zmagal« je prostovoljec, ki je figurico v blatu zagledal po 1,14 dneva, »zadnje mesto« med tistimi, ki jim je uspelo odkriti figurico, pa je zasedla oseba, ki je morala čakati kar 3,04 dneva (povprečni čas iskanja je znašal 1,71 dneva).

Kocka bi se morala pri otrocih pojaviti še nekoliko hitreje

Izsledki eksperimenta torej prinašajo dobre novice za vse starše, ki jih skrbi, ker sumijo, da je njihov otrok zaužil legokocko. Tudi če se je to resnično zgodilo, se bo izgubljena kocka najverjetneje prej ali slej znašla v blatu, ne da bi povzročila resnejšo škodo (domnevati je mogoče, da je bil prostovoljec, ki ni našel figurice, le nekoliko površen – oziroma da se mu je aktivnost preveč upirala).

Pametno je seveda, da se prepričate, da se je kocka resnično izločila z blatom, kar pomeni, da je pred vami naloga, ki ni najbolj prijetna, toda na srečo je tranzicijski čas blata pri otrocih v povprečju nekoliko krajši kot pri odraslih. Tako je mogoče pričakovati, da boste kocko zagledali še nekoliko hitreje, kot so jo znanstveniki, ki so zaslužni za izvedbo opisanega eksperimenta.

- Oglas -

Previdnost ni nikoli odveč

Zaužitje legokock sicer zagotovo ni nekaj, kar bi bilo smiselno spodbujati, toda kot se zdi, je pretirana zaskrbljenost v primeru nezgode odveč. Seveda pa to ne pomeni, da lahko (majhne) otroke med igro puščate povsem brez nadzora.

Nadzor je posebno pomemben med t. i. oralno fazo razvoja, med katero otroci za raziskovanje sveta pogosto uporabljajo usta, s čimer se poveča tveganje za zelo nevarne nezgode. Otroci lahko tako včasih pogoltnejo predmete, ki so zanje precej nevarnejši od legokock (v tovrstnih primerih je lahko za odstranitev predmetov potreben celo operativni poseg). Seveda pa je tu še možnost zadušitve, zato je vsekakor nujno, da poskrbite za ustrezen nadzor in da izbirate igrače, ki so primerne za otrokovo starost.

.

NAJNOVEJŠE