Katero prevozno sredstvo najpogosteje izberete za pot v službo? Je to avto? Morda vlak ali avtobus? Kolo? Ali so to kar vaše noge? Študija, ki so jo pred kratkim objavili strokovnjaki z ene izmed londonskih univerz in cambriške univerze, je razkrila, da obstaja korelacija med tem, kako se vozimo oziroma hodimo v službo, in med verjetnostjo za raka ter pričakovano življenjsko dobo …
V raziskavo zajeti podatki za več kot 300.000 ljudi
Študija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet Planetary Health, je nastala na podlagi analize podatkov, zbranih s pomočjo dolgoletne raziskave, ki je trajala med letoma 1991 in 2016. Vanjo je bilo vključenih več kot 300.000 ljudi, ki živijo na območju Anglije in Walesa.
Raziskovalci so upoštevali tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na tveganje za razvoj bolezni, kot so različne oblike raka in srčno-žilna obolenja, s tem pa na življenjsko dobo posameznika oziroma posameznike.
Približno 3 odstotki vseh sodelujočih so v službo najpogosteje kolesarili, 11 odstotkov jih je hodilo, 18 odstotkov je bilo takšnih, ki so uporabljali javni prevoz, 67 odstotkov pa je za pot v službo uporabljalo lastni avtomobil.
Kolesarji bolj zdravi od voznikov avtomobilov, obenem pa tudi od pešcev
Izkazalo se je, da so bili v povprečju najbolj zdravi kolesarji. V primerjavi s tistimi, ki so se v službo vozili s svojim avtomobilom, je bila verjetnost za raka pri kolesarjih za približno 11 odstotkov manjša. Možnost za to, da zaradi raka tudi umrejo, pa je bila manjša za kar 16 odstotkov. Obenem se je zmanjšalo tudi tveganje za bolezni srca in ožilja, in sicer za 24 odstotkov.
Ko so raziskovalci primerjali pešce in tiste, ki so se vozili z avtomobilom, so bile te razlike nekoliko manjše. Tveganje za raka se je na primer v tem primeru zmanjšalo za 7 odstotkov. Pri primerjavi smrti zaradi srčno-žilnih obolenj in raka pa ni bilo večjih odstopanj. Raziskovalci domnevajo, da bi bilo lahko to povezano s slabšim socioekonomskim statusom tistih, ki so se v službo najpogosteje odpravili peš. Znano je namreč, da lahko revščina močno vpliva na zdravje.
Pot z vlakom običajno zahteva več hoje kot izbira avtobusa
Zanimivo je, da so se precejšnje razlike pokazale pri primerjavi tistih, ki so uporabljali javni prevoz oziroma, natančneje, vlak, in ljudi, ki so se v službo vozili z avtom. Pri prvih je bilo namreč mogoče opaziti precej manjšo verjetnost za raka in zmanjšano umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Po drugi strani pa ni bilo bistvenih razlik pri primerjavi voznikov avtomobilov in ljudi, ki so za prevoz v službo uporabljali avtobuse.
Zakaj takšna razlika med avtobusom in vlakom? Eden izmed možnih razlogov pri populaciji, ki je bila preučevana, bi lahko bil, da so morali tisti, ki so uporabljali vlak, v povprečju prehoditi daljšo razdaljo do najbližje železniške postaje.
Bodo prišlo zaradi pandemije do večjih sprememb pri izbiri prevoznih sredstev?
Zaradi pandemije novega koronavirusa so postali mnogi precej bolj zadržani glede uporabe javnega prometa. Strokovnjaki se zato bojijo, da bi tudi tisti, ki so se na delo doslej vozili z avtobusom ali vlakom, raje izbrali osebno vozilo. To bi pomenilo tako negativen vpliv na zdravje populacije kot na okolje.
Avtorji, ki so se podpisali pod predstavljeno študijo, tako upajo, da bodo njihove ugotovitve pripomogle k temu, da se bo več ljudi v službo odpravilo s kolesom ali peš namesto z avtomobilom. Zavedajo se sicer, da to zaradi prevelike razdalje za nekatere ni realna možnost. A prav zato upajo, da se bodo tisti, ki vendarle imajo možnost, da v službo pešačijo ali kolesarijo, večkrat odločili, da jo tudi izkoristijo.