0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Dom & EnergijaGradnjaZimski vrt: Načrtovanje in izvedba

Zimski vrt: Načrtovanje in izvedba

MORDA VAS ZANIMA

Zamislimo si zimsko poležavanje na toplem soncu ob bujnem zelenju in v družbi prijateljev, s knjigo, glasbo ali sami s seboj. Ni potrebno potovati v južne eksotične kraje, saj vse to lahko doživimo v domačem zimskem vrtu. To je tipičen primer energetsko učinkovite gradnje, kjer pri oknih ne potrebujemo nobenih dodatnih investicij, zimski vrt pa nam investicijo povrne v nekaj letih. Zato bi brezplačna izraba sonca morala postati uzakonjen standard. Zimski vrt (poleg ogrevanja stavbe) nudi tudi večjo kvaliteto bivanja. Ljubiteljem rastlin omogoča zimsko prezimovanje lončnic, »kmetom« tudi gojenje zelenjave. Zimski vrt je sicer razpoznaven del stavbe, a za pasivno koriščenje sonca ni nujen. Uporabljamo tudi velike zastekljene površine, zaprt balkon ali teraso, ki so običajno sestavni del stavbe. V članku bomo predstavili osnovne značilnosti ter smernice za načrtovanje in izdelavo zimskega vrta.

- Oglas -

Aktivno ali pasivno?

Razliko med izrazoma opredeli (ne)samodejnost, (ne)zmožnost regulacije ter brezplačno delovanje. Pri stavbah aktivne sisteme (SSE, sončna elektrarna) praviloma montiramo na že zgrajeno stavbo. Ostale elemente pasivnega koriščenja sonca pa moramo vključiti v projekt. Izvedba osnovnih (položaj na parceli, odprtost na jug, orientacija prostorov) je brezplačna, za ostale (Trombejev zid, zimski vrt, frčade, velike zastekljene površine) pa je investicija odvisna od izvedbe in obsega, a še vedno nizka.

Zimski vrt

Zimski vrt

Prostor, ki ima lastnosti tako bivalnega kot tudi zunanjega prostora, hkrati pa veliko steklenih površin, vizualno omogoča neposreden stik z naravo imenujemo zimski vrt ali steklenjak. Ker želimo, da je čim več ur osončen, je optimalna južna pozicija, najbolje je, da »gleda« ven iz gabaritov stavbe. V tem primeru je osončenost tudi skozi streho. Kot brezplačno ogret bivalni prostor služi za bivanje pozimi, z odpiranjem vrat v stanovanje imamo brezplačno toplozračno ogrevanje. Steklenjak nam omogoča 20–25 % prihranka energije za ogrevanje prostorov. Razlogov za postavitev je več. S steklenjakom dobimo dodatne in zelo uporabne bivalne površine, konstrukcija in izdelava je enostavna, kupimo jih tudi na domačem tržišču, na voljo so različne variante, velikosti, oblike in kvalitete. Značilnosti oziroma funkcije so:

  • steklenjak dvigne kvaliteto bivalnega okolja in poveča uporabno površino; v prehodnih mesecih je lahko samostojen bivalni prostor ali podaljšek prostora za njim.
  • sodobne zasteklitve omogočajo uporabo vse leto.
  • lahko ga uporabimo kot vir za toplotno črpalko, s katero ogrevamo sanitarno vodo ali prostore.
  • stena med steklenjakom in ogrevanim prostorom je lahko brez toplotne izolacije; stanovanje tako ogrevamo s kondukcijo in sevanjem toplote, ki jo prejme kot direktno sončno sevanje preko zasteklitve steklenjaka (masivni zid temne barve je dejansko Trombejev zid).
  • zrak iz steklenjaka, ki ga uporabimo za prezračevanje prostorov, se v njem predhodno segreje, kar zmanjša ventilacijske toplotne izgube, ki so v dobro toplotno zaščitenih stavbah glavni vir rabe energije, če seveda ni uporabljena rekuperacija – v tem primeru mora biti zasteklitev med zgradbo in steklenjakom v toplotnem smislu kakovostnejša od zasteklitve samega steklenjaka.
  • v steklenjaku segreti zrak lahko preko sistema zračnih kanalov s pomočjo ventilatorjev vodimo do akumulacijske mase v stavbi oziroma posebej zasnovanih konstrukcijskih sklopov in ga uporabimo za njihovo segrevanje; lahko je strop, tla ali tudi zidovi med steklenjakom in bivalnimi prostori.
  • ker je v steklenjaku pozimi višja temperatura kot zunaj, deluje kot tamponska cona in na pasivni način zmanjšuje toplotne izgube objekta v okolico.
  • zračne kanale lahko uporabimo tudi v poletnem obdobju za pasivno hlajenje konstrukcije in s tem znižanje površinskih temperatur, če skoznje vodimo hladen zrak.
  • rastline, ki jih v steklenjaku gojimo skozi vse leto, izboljšajo mikroklimo bivalnega prostora.
Načrtovanje zimskega vrta

Načrtovanje

Pri načrtovanju in postavitvi zimskega vrta moramo biti pozorni na štiri bistvene stvari: izbiro materiala, iz katerega bodo izdelani okvirji stekel in konstrukcija, izbiro samih stekel, na zasenčenje ter na prezračevanje.

- Oglas -
  1. Pred postavitvijo je pomembno natančno preučiti možnosti lokacije, ki jih ponuja stavba. Razmisliti je treba, v katerem času dneva (dopoldan, popoldan) bo vrt najpogosteje uporabljen, koliko ljudi se bo v njem zadrževalo in za kaj se bo sploh uporabljal. Bo to rastlinjak, jedilnica, atelje, predprostor savne z jacuzzijem, bralni kotiček, izziv za sosede …?
  2. Okvir z zasteklitvijo naj bo iz materiala, ki slabo prepušča toploto. Primeren je les, pri kovini je nujen toplotni člen, v primeru PVC pa več komor. Velja ista zakonitost kot pri okenskih okvirjih. V nasprotnem lahko na teh toplotnih mostovih pričakujemo kondenzacijo in plesen.
  3. Steklenjak naj bo dvojno zastekljen, okna in vrata med steklenjakom in bivalnimi prostori so lahko enojno zastekljena. Posebno natančno je potrebno obdelati streho. Ta je lahko dobro toplotno izolirana ali pa steklena. Zasteklitev strešnega dela lahko prinaša več tehničnih težav in zimskih izgub energije (tudi toča), če tega ne izvedemo pravilno.
  4. Odprtine predvidimo tako, da bo mogoče steklenjak poleti dobro prezračevati. Nameščene naj bodo diagonalno, koristno je tudi strešno okno, skozi katerega poleti uhaja topel zrak.

Material

Izbira ustreznih stekel in senčil bo zagotovila, da bo zimski vrt pozimi ustrezno topel, poleti pa primerno hladen. Ostale materiale prilagodimo potrebam. Na tržišču so na voljo aluminijasti, leseni, kombinirani aluminijasto-leseni zimski vrtovi in zimski vrtovi iz raznih umetnih materialov ter materiali za samogradnjo. Aluminij odlikujeta predvsem visoka nosilnost ter nezahtevnost pri vzdrževanju, les nudi edinstvene možnosti oblikovanja (in redno vzdrževanje), PVC pa odlikuje cenovna dostopnost in nezahtevno vzdrževanje.

Ker zimski vrt poleti in pozimi akumulira toploto, moramo poskrbeti za ustrezno varovanje pred sončnimi žarki, da ga lahko uporabljamo tudi poleti. To so senčila, ki jih VEDNO postavimo na zunanjo stran stekel. Zaščita z listopadnim drevjem ali popenjavkami je lahko zanimiva, a običajno ni dovolj. Poskrbeti moramo tudi za prezračevanje, ki skupaj z ustrezno zasteklitvijo in senčenjem najbolj vpliva na prijetno vzdušje v zimskem vrtu. Pogosto se za poletje ena ali več steklenih sten odstrani ali zloži po principu harmonike.

.

NAJNOVEJŠE