Osebe, ki poskušajo shujšati, se običajno osredotočajo predvsem na svoje prehranjevalne navade in na telesno aktivnost. To je zagotovo temelj uspešnega hujšanja, toda strokovnjaki menijo, da so lahko zelo pomemben košček v mozaiku tudi vaše spalne navade. O tem pričata tudi dve zanimivi študiji, ki sta bili objavljeni v zadnjih mesecih …
Manj kot 7 ur spanja na noč = večja verjetnost za zelo kalorične prigrizke
Prva študija je bila objavljena v reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, podnjo pa so se podpisali raziskovalci, ki delujejo v sklopu državne univerze v Ohiu. Raziskovalce je zanimala morebitna povezava med spalnimi in prehranjevalnimi navadami. Pri tem so bili še posebej pozorni na (nezdrave) prigrizke med obroki. Šlo je za obsežno študijo, saj so bili analizirani podatki za skoraj 20.000 odraslih Američanov, starih od 20 do 60 let (podatki so se zbirali med letoma 2007 in 2018). V sklopu raziskave, ki je bila uporabljena kot osnova za analizo, na podlagi katere je nastala nova študija, so morali sodelujoči med drugim beležiti, koliko so spali ter kaj in kdaj so jedli. Raziskovalci so pri spalnih navadah določili dve skupini: tiste, ki spijo premalo, in tiste, ki spijo dovolj. »Čudežna meja« je bila 7 ur. V skladu z večino trenutno relevantnih priporočil bi morali namreč odrasli spati najmanj 7 ur na noč.
Prigrizke si je sicer čez dan privoščila večina sodelujočih, vendar je bil opažen pomenljiv vzorec: osebe, ki so spale premalo, so po prigrizkih posegale pogosteje, poleg tega pa so njihovi prigrizki pogosto vsebovali več kalorij, pri čemer je šlo nemalokrat za t. i. prazne kalorije, saj so prigrizki vsebovali precej malo tistih hranilnih snovi, ki jih telo resnično potrebuje. Obenem je zanimivo, da so tudi tisti, ki so sicer spali dovolj, pogosto posegali po prigrizkih v poznih večernih urah. To priča o tem, da ni pomembno samo to, koliko spimo, ampak je hkrati priporočljivo, da se v posteljo odpravite ob relativno zgodnji uri. Večina se namreč nezdravim prigrizkom najtežje upre prav pozno zvečer oziroma ponoči.
Pri drugi študiji, ki je bila objavljena v reviji Journal of Occupational Medicine and Toxicology, je šlo za preučevanje povezave med obnovitvenimi učinki spanja in prehranjevalnimi navadami. V raziskavi, ki so jo zasnovali finski strokovnjaki, je sodelovalo 252 oseb s čezmerno telesno težo, pri katerih je bilo mogoče obenem zaznati merljive znake stresa. Raziskovalci so tri noči zapored spremljali srčni utrip sodelujočih. Pri tem jih je zanimal vpliv obnovitvenih procesov – ali umanjkanja teh procesov – na prehrano in pogostost uživanja alkohola. Za ugotavljanje učinkovitosti obnovitvenih procesov je bilo uporabljeno razmerje med aktivnostjo parasimpatičnega in simpatičnega živčevja. Kot je znano, je za umiritev, ki je eden od predpogojev za uspešnost obnovitvenih procesov, ključno parasimpatično živčevje, po drugi strani pa je simpatično živčevje povezano z odzivom »boj ali beg«.
Analiza zbranih podatkov je prinesla nekaj zanimivih ugotovitev. Znanstveniki so med drugim odkrili povezavo med dolgotrajnejšim spanjem v »parasimpatičnem stanju« in manj pogostim uživanjem alkohola. »Manj stresno spanje« pa je obenem pomenilo tudi večjo verjetnost za povečan vnos vlaknin in za lažje obvladovanje želje po nezdravih prigrizkih. Tu gre sicer najverjetneje za dvosmerno povezavo: po eni strani lahko obnovitveni procesi med spanjem vplivajo na naše prehranjevalne navade, hkrati pa je je lahko uspešnost obnovitvenih procesov močno odvisna prav od tega, kaj jemo in kdaj jemo.
