Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.

Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.
Zdravje & prehranaŽelite shujšati? Spremenite tudi svoje spalne navade …

Želite shujšati? Spremenite tudi svoje spalne navade …

MORDA VAS ZANIMA

Osebe, ki poskušajo shujšati, se običajno osredotočajo predvsem na svoje prehranjevalne navade in na telesno aktivnost. To je zagotovo temelj uspešnega hujšanja, toda strokovnjaki menijo, da so lahko zelo pomemben košček v mozaiku tudi vaše spalne navade. O tem pričata tudi dve zanimivi študiji, ki sta bili objavljeni v zadnjih mesecih …

Manj kot 7 ur spanja na noč = večja verjetnost za zelo kalorične prigrizke

- Oglas -

Prva študija je bila objavljena v reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, podnjo pa so se podpisali raziskovalci, ki delujejo v sklopu državne univerze v Ohiu. Raziskovalce je zanimala morebitna povezava med spalnimi in prehranjevalnimi navadami. Pri tem so bili še posebej pozorni na (nezdrave) prigrizke med obroki. Šlo je za obsežno študijo, saj so bili analizirani podatki za skoraj 20.000 odraslih Američanov, starih od 20 do 60 let (podatki so se zbirali med letoma 2007 in 2018). V sklopu raziskave, ki je bila uporabljena kot osnova za analizo, na podlagi katere je nastala nova študija, so morali sodelujoči med drugim beležiti, koliko so spali ter kaj in kdaj so jedli. Raziskovalci so pri spalnih navadah določili dve skupini: tiste, ki spijo premalo, in tiste, ki spijo dovolj. »Čudežna meja« je bila 7 ur. V skladu z večino trenutno relevantnih priporočil bi morali namreč odrasli spati najmanj 7 ur na noč.

Prigrizke si je sicer čez dan privoščila večina sodelujočih, vendar je bil opažen pomenljiv vzorec: osebe, ki so spale premalo, so po prigrizkih posegale pogosteje, poleg tega pa so njihovi prigrizki pogosto vsebovali več kalorij, pri čemer je šlo nemalokrat za t. i. prazne kalorije, saj so prigrizki vsebovali precej malo tistih hranilnih snovi, ki jih telo resnično potrebuje. Obenem je zanimivo, da so tudi tisti, ki so sicer spali dovolj, pogosto posegali po prigrizkih v poznih večernih urah. To priča o tem, da ni pomembno samo to, koliko spimo, ampak je hkrati priporočljivo, da se v posteljo odpravite ob relativno zgodnji uri. Večina se namreč nezdravim prigrizkom najtežje upre prav pozno zvečer oziroma ponoči.

Prehranjevalne navade niso odvisne samo od trajanja, ampak tudi od kakovosti spanca

Pri drugi študiji, ki je bila objavljena v reviji Journal of Occupational Medicine and Toxicology, je šlo za preučevanje povezave med obnovitvenimi učinki spanja in prehranjevalnimi navadami.  V raziskavi, ki so jo zasnovali finski strokovnjaki, je sodelovalo 252 oseb s čezmerno telesno težo, pri katerih je bilo mogoče obenem zaznati merljive znake stresa. Raziskovalci so tri noči zapored spremljali srčni utrip sodelujočih. Pri tem jih je zanimal vpliv obnovitvenih procesov – ali umanjkanja teh procesov – na prehrano in pogostost uživanja alkohola. Za ugotavljanje učinkovitosti obnovitvenih procesov je bilo uporabljeno razmerje med aktivnostjo parasimpatičnega in simpatičnega živčevja. Kot je znano, je za umiritev, ki je eden od predpogojev za uspešnost obnovitvenih procesov, ključno parasimpatično živčevje, po drugi strani pa je simpatično živčevje povezano z odzivom »boj ali beg«.

Analiza zbranih podatkov je prinesla nekaj zanimivih ugotovitev. Znanstveniki so med drugim odkrili povezavo med dolgotrajnejšim spanjem v »parasimpatičnem stanju« in manj pogostim uživanjem alkohola. »Manj stresno spanje« pa je obenem pomenilo tudi večjo verjetnost za povečan vnos vlaknin in za lažje obvladovanje želje po nezdravih prigrizkih. Tu gre sicer najverjetneje za dvosmerno povezavo: po eni strani lahko obnovitveni procesi med spanjem vplivajo na naše prehranjevalne navade, hkrati pa je je lahko uspešnost obnovitvenih procesov močno odvisna prav od tega, kaj jemo in kdaj jemo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×