Prijava
Ko govorimo o domači samooskrbi, večkrat omenjamo samo zelenjavo, morda še sadje, pozabljamo pa na domača mila, mazila, praške. Tudi te uporabljamo vsak dan in količina teh pripravkov je v vsem letu kar velika. Čeprav vse sestavine za pripravo domače kozmetike težko zagotovimo doma, lahko zelišča, ki jih dodajamo, vzgojimo doma v lončku ali na vrtu in jih tako ni potrebno kupiti.
Med pogostejšimi dodatki milom in mazilom so na primer ognjič, čili, sivka, melisa, limonska trava, meta, materina dušica, kamilica, žafranika, timijan. Zelišča, posušena ali sveža, kot dodatek milom nasujemo v maso za milo na koncu, preden jo zlijemo v pekač ali druge modelčke. Ni potrebno, da se omejujete na eno zelišče, lahko uporabite več zelišč skupaj, sama sem na primer v milo dodala ognjičeve cvetove in sivko. Postala je prav prijetno dišeča mešanica in ognjičevi cvetovi so milu dodali tudi potrebno barvo.
Limonska trava
Limonska trava je trajnica. Večinoma jo vzgajamo v lončkih, saj jo je potrebno čez zimo prestaviti v zavarovane prostore. Lahko si jo vzgojimo iz semena ali pa razmnožimo z delitvijo.
Potrebuje sočno lego in dobro prepustna tla, z veliko organske snovi. Limonsko travo lahko uporabljamo kot začimbnico, najpogosteje v azijski kuhinji in tudi za pripravo čajev. V naravi lahko zraste nekaj metrov v višino, gojena v lončkih pa seveda manj. Spodnji, odebeljeni del lista se uporablja v kuhinji, preostali del lista pa se uporablja za čaje. Potrebuje tudi veliko hranil, zato jo v dobi rasti vsak mesec pognojimo s primernim gnojilom za zelišča. Redno jo zalivamo, zemlja se ne sme popolnoma izsušiti.
Limonska trava vsebuje eterično olje limonin, ki se pogosto uporablja za izdelavo naravnih insekticidov. Rade jo imajo tudi mačke in morda boste opazili, kako grizejo njene liste. Sesekljane koščke listov lahko zamrznemo za kasnejšo uporabo, naenkrat odrežemo le nekaj listov in nato počakamo, da si rastlina opomore. Če želite liste shraniti za čaj, le-te posušimo.
Meta
Poznamo kar nekaj vrst mete, to so trajnice, ki so precej trpežne. Lahko si jih vzgojimo iz semena ali z delitvijo odraslih rastlin. Seme kali od 10 do 15 dni, pazimo le, da je zemlja v tem obdobju dovolj vlažna. Končna velikost mete je odvisna od sorte. Ustreza ji polsenčna lega in je eno redkih zelišč, ki uspeva tako v bolj senčnih predelih kakor tudi na sončnih, če jo le dovolj zalivamo. Cvetovi privabljajo čebele in metulje. Večina met odlično raste v skupinah z drugimi rastlinami. Z lahkoto imamo dovolj pridelka, tudi če jih vzgajamo v lončkih. Liste in vejice odrežemo, ko jih potrebujemo. Če pa listov ne porabljamo sproti, bomo opazili, da čez čas postajajo manjši in stebla daljša. Takrat vemo, da je potrebno meto prirezati za eno tretjino, da bo rastlina pognala nove mlade liste. Odrezane liste lahko posušimo ali zamrznemo oziromanamočimo v olju ali kisu.
Timijan
Timijan je trajnica in potrebuje zelo sončno lego. Vzgojimo si ga lahko iz semen ali iz potaknjencev, ko so dolžine 5‒8 cm. Seme za kalitev potrebuje od 15 do 21 ˚C in vlažno okolje. Lahko ga gojimo v zaprtih prostorih ali na prostem, pomembno je le, da mu pripravimo lahka in odcedna tla. Liste obiramo poleti med cvetenjem in jih lahko sušimo ali naredimo timijanov kis ali olje. Cvetovi privabljajo tudi čebele.
Za materino dušico veljajo podobni pogoji kot za timijan.
Melisa
Melisa je še ena izmed rastlin, ki jih lahko vzgajamo v lončkih na okenski polici ali zunaj na prostem. Ustrezajo ji sončne lege, zavarovane pred vetrom, mlade rastlinice pa pred soncem zaščitimo s časopisnim papirjem ali prestavimo v manj sončne lege. Uspevala nam bo skoraj v vseh tleh, le da bodo dovolj vlažna. Sejemo jo spomladi, na mlade rastlinice pa bomo kar dolgo čakali, saj seme dolgo kali. Če pa že imamo rastlino, lahko le-to poleti ali jeseni delimo ali razmnožimo s pomočjo stebelnih potaknjencev. Liste lahko obiramo kadar koli, je pa okus najboljši v začetku cvetenja. Pridelek si shranimo tako, da liste posušimo, lahko pa jih kot sveže shranimo v kisu ali olju.
Kamilica
Uspeva na odprti in sončni legi, potrebuje pa lahka in odcedna tla. Sejemo jo spomladi, lahko pa jo razmnožimo tudi iz stranskih potaknjencev. Liste trgamo kadar koli, cvetove pa nabiramo v polnem cvetenju, ko so povsem odprti, vendar še kompaktni. Sušimo cvetove in liste. Na vrtu jo je priporočljivo imeti tudi zato, ker blagodejno vpliva na ostale rastline. S poparkom kamilice poškropimo kompost, da pospešimo razgradnjo. Dodatek te rastline blagodejno vpliva na kožo. Ko jo imamo enkrat na vrtu, nam drugo leto ponovno požene iz korenin ali iz semen, ki so prejšnje leto odpadla na tla.
Vrtni ognjič
Vrtni ognjič je vsem dobro poznana cvetlica in ko jo imamo enkrat na vrtu, se tudi sama zaseje za naslednja leta, lahko pa pustimo nekaj cvetov, da dozorijo semena. Za svojo rast ognjič potrebuje sončno lego, prenese tudi nekoliko bolj vlažno zemljo, vendar ne take, kjer zastaja voda. Cvetove ognjiča nabiramo v polnem cvetenju in jih sveže ali posušene dodamo masi za mila ali naredimo ognjičevo mazilo. Posušeni cvetovi ohranijo barvo, zato so tudi kasneje uporabni za milo in druge pripravke. Iz cvetov lahko pripravljamo tudi čaje. Prav tako jih lahko shranjujemo v olju in dobimo oljni izvleček. Zdravilne učinkovine čistijo in mehčajo kože ter pospešujejo celjenje.
Čili
Res je, da čili ni zelišče, vendar ga kljub temu tu posebej omenjam, ker je čilijevo olje primerno za pripravo mazil in krem, ki pospešujejo prekrvavitev. Lahko uporabimo svež ali posušen čili. Za rast potrebuje sončno lego ter vlažna in bogata tla. V suši ga zato redno zalivamo in med rastjo zastiramo.
Pred setvijo seme čez noč namočimo. Sejemo na globino 1,5 cm. Razdalja med vrstami naj bo od 60 do 80 cm, v vrsti pa 40‒60 cm. Posamezne rastline lahko vzgojimo tudi v lončkih. Temperatura, ki jo seme potrebuje za kalitev, je nad 18 ˚C. Poznamo pa veliko sort čilija, ki se razlikujejo po barvi ploda in okusu, od blagega do zelo pekočega. Ko začne cveteti in v času razvoja plodov, je rastlina še posebno občutljiva na pomanjkanje ali viške vode.
Žafranika
Je nezahtevna enoletna rastlina. Je zelo dekorativna. Ima pokončna stebla in glavičasta socvetja. Cvetove lahko uporabljamo sveže ali posušene. Semena so tudi užitna in jih dodajamo raznim jedem (mislijem). Mlade poganjke lahko dodajamo solatam. Je tudi zdravilna rastlina, uporablja se za zdravljenje bolezni srca, zniževanje holesterola v krvi, zdravljenje rakavih obolenj, zdravljenje revmatizma, v velikih odmerkih kot odvajalo in še in še bi lahko naštevali. Cvetovi so vir rumene in rdeče barve. Z njimi bodo naša mila in mazila dobila naravno barvo.
Za rast in razvoj potrebuje dolg dan, to je 14 ur osvetlitve, ter ne prenaša senčenja drugih rastlin ali plevelov. Najbolje uspeva v globokih peščenih tleh, čeprav uspeva tudi v težjih tleh. Redno jo zalivamo, tako da so tla vlažna, ne pa mokra. Razmnožujemo jo s semeni. Sejemo na globino 2,5‒5 cm, seme hitro kali pri 15 oC.
Sivka
Vsem dobro poznana sivka je tudi najširše uporabljena od vseh naštetih. Vzgojimo si jo lahko iz semen ali kupimo sadiko. Razmnožujemo jo s pomočjo stebelnih potaknjencev in z delitvijo rastline. Za gojenje so najprimernejše sončne in odprte lege. Zemlja naj bo dobro odcedna, peščena. Cvetna stebla za uporabo režemo v polnem cvetenju, liste pa lahko trgamo kadarkoli. Shranjujemo tako, da cvetna stebla povežemo v majhne šopke ter jih obesimo ali jih razporedimo po pladnju. Za pripravo sivkinega izvlečka, ki ga uporabimo za mila, kreme, mazila, losjone, cvetove osmukamo. Posušene osmukane cvetove vložimo v steklen kozarec ter prelijemo z oljčnim oljem, pokrijemo ter pustimo na svetlem prostoru (ne na neposrednem soncu) vsaj štiri tedne. Po preteku vsaj štirih tednov vsebino precedimo, dobljen oljni izvleček nalijemo v temne stekleničke, ki jih shranimo v temnem in hladnem prostoru ali takoj uporabimo za izdelavo želenega izdelka. Tudi ognjičev in melisin izvleček dobimo po zgornjem opisanem postopku.
