BleĆĄÄeÄe beli zobje niso nujno najbolj zdravi. Zdravniki pogosto opozarjajo, da je naravna barva zdravih, moÄnih zob obiÄajno rahlo rumenkasta. Toda zaradi trenutnih trendov so ĆĄtevilni ljudje pripravljeni narediti praktiÄno vse, da bi priĆĄli do nasmeĆĄka, kakrĆĄnega imajo hollywoodski zvezdniki. Tako se pogosto odloÄijo za zelo agresivne metode beljenja zob, ki pa seveda poĆĄkodujejo zobno sklenino. Zob je sicer na povrĆĄini bolj bel, vendar pa je obenem precej manj zdrav. Ta praksa je ĆĄe posebej pogosta med AmeriÄani: po nekaterih podatkih naj bi se za beljenje zob odloÄil kar vsak 10. AmeriÄan.
Kaj torej izbrati: bleĆĄÄeÄe bele ali zdrave zobe? Kot se zdi, nam kmalu ne bo treba veÄ izbirati. Znanstveniki naj bi namreÄ odkrili metodo, ki omogoÄa zelo uspeĆĄno beljenje zob brez poĆĄkodb. Metoda je bila pred nedavnim predstavljena v ĆĄtudiji, objavljeni v znanstveni reviji Applied Materials and Interfaces.
Trenutno prevladuje kombinacija gelov z vodikovim peroksidom in modre svetlobe
Zdravi zobje sicer veÄinoma ĆŸe v osnovi niso povsem beli, vendar pa moramo loÄiti dve vrsti zabarvanja. Pri prvi gre za naravno, genetsko pogojeno »zabarvanje«, pri drugi pa za zabarvanje, ki je posledica slabih navad, povezanih z ustno higieno. Tako se na zobeh nakopiÄijo obloge oziroma t. i. biofilm, kar lahko privede do spremembe barve zob. Seveda pa se s tem poveÄa tudi nevarnost za karies in za teĆŸave z dlesnimi. Metode za beljenje zob, ki so na voljo trenutno, pogosto niso osredotoÄene na biofilm, ampak na sklenino, posledica beljenja pa so nemalokrat nepopravljive poĆĄkodbe zobne sklenine. To je povezano z dejstvom, da se pri beljenju zob najpogosteje uporabljajo geli, ki vsebujejo vodikov peroksid, v kombinaciji z modro svetlobo. Ta kombinacija sproĆŸi kemijsko reakcijo, ki sicer zelo uspeĆĄno odstrani madeĆŸe oziroma zabarvanje. Toda kot omenjeno, je postopek vse prej kot prijazen do sklenine.
Uporaba nanodelcev titanovega dioksida ni prenesla ĆŸelenih rezultatov
Raziskovalci, ki so predstavili novo, alternativno metodo beljenja zob, ki temelji na uporabi zelene svetlobe, so najprej testirali modificirane nanodelce titanovega dioksida. To se zdi precej smiselno, saj je titanov dioksid najbolj razĆĄirjen beli pigment, ki ga je mogoÄe med drugim najti tudi v veÄini zobnih past. Toda izkazalo se je, da je v primeru uporabe modificiranih nanodelcev titanovega dioksida za beljenje zob ĆĄe vedno potrebna zelo moÄna modra svetloba, ki je nevarna tako za sklenino kot za koĆŸo in oÄi. Znanstveniki so se zato odloÄili, da bodo iskali dalje. Zavedali so se, da bi bila lahko zelena svetloba precej varnejĆĄa alternativa, zato so poskuĆĄali odkriti belilni gel, ki bi ga bilo mogoÄe aktivirati z zeleno svetlobo. To jim ne na koncu tudi uspelo.
UÄinkovito, obenem pa zobem prijazno odstranjevanje madeĆŸev
Kombinacija, ki se je izkazala za posebno uÄinkovito, obenem pa varno, je bila kombinacija nanodelcev bizmutovega oksiklorida, barovega dioksida in natrijevega alginata. Raziskovalci so iz omenjenih snovi ustvarili gosto pasto, ki so jo nato nanesli na povrĆĄino zob, zabarvanih zaradi pogostega stika s snovmi, kot so kava, Äaj, borovniÄev sok, rdeÄe vino in sojina omaka. Nanosu paste je sledila uporaba razprĆĄila z raztopino kalcijeva klorida. Tako je nastal hidrogel, ki se je moÄno oprijel povrĆĄine zob. Nato pa je priĆĄla na vrsto ĆĄe zelena svetloba. Postopek je uspeĆĄno odstranil biofilm in s tem zabarvanje. Kar pa je ĆĄe pomembnejĆĄe: metoda ni pustila opaznejĆĄih negativnih posledic na sklenini. Ć e veÄ: metoda je lahko celo koristna za zobe, saj jo odlikuje impresivno protibakterijsko delovanje. Kot se zdi, bo v prihodnje tistim, ki se bodo odloÄali za beljenje zob, na voljo precej varnejĆĄa moĆŸnost od veÄine metod, ki se uporabljajo trenutno.