DomovZdravje & prehranaZdravje zob in dlesni Slovencev

Zdravje zob in dlesni Slovencev

Pri Philipsu Slovenija so v okviru predstavitve soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo mnenje o zdravstvenem stanju ustne votline pri Slovencih in njihove navade pri ustni higieni. Z zdravjem zob in dlesni smo na sploลกno zadovoljni, zobozdravnica Mojca Koลพelj, dr. dent. med., pa je na predstavitvi rezultatov opozorila ลกe na drug, praktiฤen pogled na isto vpraลกanje: โ€œTeลพave nastanejo zato, ker si vseh povrลกin zob ne oฤistimo dovolj temeljito in natanฤno.โ€ Eno izmed dokazano uฤinkovitih reลกitev predstavlja prav zobna ลกฤetka Sonicare, ki s kombinacijo visokofrekvenฤnega ลกฤetkanja in neลพnih zvoฤnih vibracij temeljito ฤisti ustno votlino, uฤinkovito odstranjuje zobne obloge, prepreฤuje bolezni dlesni, izboljลกuje naravno belino zob in je neลพna do dlesni ter obฤutljivih zob.

Zdravje zob in dlesni SlovencevPri Philips Slovenija so v okviru predstavitve soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo zdravje zob in dlesni pri Slovencih. S telefonsko anketo jo je med 17. in 30, majem 2011 izvedla raziskovalna agencija Temidia na vzorcu 1000 Slovencev.

V telefonski anketi smo ลพeleli preveriti, kakลกno je mnenje o zdravstveno stanju ustne votline pri Slovencih nasploh in kakลกne so metode in sredstva, ki jih le ti uporabljajo pri ustni higieni. V raziskavo smo povabili posameznike, katerih kontaktni podatki so na voljo v telefonskem imeniku Slovenije ( TIS).

V vzorec smo zajeli prebivalce vseh geografskih regij Slovenije, kljuฤ delitve pa je bila gostota naseljenosti regije v okviru celotnega ลกtevila prebivalcev Slovenije (% zastopanosti ลกtevila prebivalcev regije glede na skupno ลกtevilo prebivalcev Slovenije). Upoลกtevani so bili tudi nekateri demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in zaposlitveni status anketirancev.

V nadaljevanju sledijo pomembnejลกi in zanimivejลกi izsledki raziskave. Pri morebitnem navajanju rezultatov prosimo navajajte naroฤnika raziskave Philips oz. Philips Slovenija.

Kako pogosto obiskujete zobozdravnika?

Veฤ kot tretjina izpraลกancev (31,63 %) enkrat letno obiลกฤe zobozdravnika, medtem, ko se โ€˜le v primeru teลพavโ€™ k zobozdravniku po pomoฤ zateฤe kar 28,43 % anketirancev.

Zanimiv je trend, da se moลกki za odhod k zobozdravniku odloฤijo predvsem ob teลพavah (30,49 %), medtem ko se ลพenske v veฤ kot tretjini za obisk zobozdravnika odloฤa enkrat letno. Med tistimi, ki zobozdravnika nikoli ne obiลกฤejo (5,11 %), je veฤ moลกkih 7,54%.

Obiski zobozdravnika 1x letno, 2x letno in 3- in veฤkrat letno s starostjo upadajo, medtem, ko s starostjo naraลกฤa odstotek tistih, ki se za zobozdravnika odloฤajo izkljuฤno ob teลพavah. Zadnja starostna skupina, starih od 70 let in veฤ, je znaฤilna po tem, da kar 21,15 % anketirancev nikoli veฤ ne obiลกฤe zobozdravnika, 25 % med njimi je tistih, ki ga obiลกฤejo ob teลพavah, dvakrat letno pa ga obiลกฤe ลกe vedno kar 23,08 % starostnikov.

Kako pogosto imate teลพave z zobmi?

Pri mlajลกi populaciji, stari od 15-19 let, se teลพave z zobmi vsaj enkrat letno pojavljajo pri kar 39,3 % anketirancev. Najstarejลกi iz tega trenda izstopajo, saj kar 40,4% anketirancev nima teลพav z zobmi oz. jih ima zelo redko 32,7%. Veฤina anketirancev v teh letih ima namreฤ ลพe snemljive proteze.

Zakaj menite, da je zdravje zob in dlesni pomembno?

Najmlajลกa skupina (15-19 let) daje najveฤjo pomembnost pri zdravju zob prav kariesu (82,1 %), kar lahko poveลพemo z vzgojo ( starลกi, ลกola idr.). Od prve do zadnje starostne skupine naraลกฤa tudi trend pomembnosti vpliva ustne higiene na druge bolezni, ki je prvi skupini najniลพja 7,1 %, pri starih od 50-69 let pa ลพe 15,2 %.

Od druge starostne skupine naprej vse do starostnikov je opazen tudi pozitiven trend pomembnosti prepreฤitve kariesa. 14,7 % dvajsetletnikov, 16,1 % starih od 30-49 let in ลพe 23,9 % 50-69 let starih ter kar 44,2 % starejลกih od 70 meni, da je prav karies najbolj pomemben faktor za zdravje zob. Za estetki videz pa najbolj skrbijo najmlajลกi, stari od 15-19 let (3,6 %) in dvajsetletniki (3,6 %). Ostale starejลกe skupine ustno nego povezujejo predvsem z zdravjem nasploลกno.

Kako ocenjujete zdravje svojih zob?

Veฤ kot polovica vseh anketirancev (59,4 %) meni, da je zdravje njihovih zob dobro. Samo nekaj veฤ kot tretjina (34,2 %) anketirancev je delno zadovoljnih in samo 6,4 % anketirancev ocenjuje zdravje svojih zob kot slabo. Raziskava je pokazala, da moลกki in ลพenske skoraj identiฤno ocenjujejo stanje svojih zob in dlesni.

Z viลกjo stopnjo izobrazbe naraลกฤa trend tistih, ki so s svojim zdravstvenim stanjem zob zadovoljni (dobro). Obratno sorazmeren pa je deleลพ tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo: 10,8 % pri osnovnoลกolsko izobraลพenih in 4,3 % pri viลกje,visoko in univerzitetno izobraลพenih.

Pri odgovorih, kako ocenjujejo svoje zdravje zob, je najbolj optimistiฤna najmlajลกa skupina od 15-19 let, najmanj pa sta s svojim zdravjem zob zadovoljni obe najstarejลกi skupini. Iz grafa je razviden tudi trend, kako s starostjo naraลกฤa deleลพ tistih, ki menijo, da je njihovo zdravje zob samo zadovoljivo.

Kako ocenjujete zdravje svojih dlesni?

Veฤ kot polovica anketirancev (63,7 %), je na vpraลกanje, kako ocenjujejo zdravje svojih dlesni, odgovorila kot dobro, 32,4 % jih je zadovoljnih in le 3,9 % jih meni, da je njihovo zdravje dlesni slabo.

Starostna skupina od 20-29 let je kot dobro ocenila svoje dlesni v kar 69,1 %, s starostjo pa deleลพ tistih, ki so z zdravjem svojih dlesni zadovoljni, upada.

Katere vrste protetiฤnih reลกitev imate (moลพnih veฤ odgovorov)?

S starostjo upada deleลพ tistih, ki ลกe nimajo nobene protetiฤne reลกitve. V prvih dveh starostnih skupinah je kar 89 % tistih, ki ลกe nimajo nobene protetiฤne reลกitve. V skupini 30-49 let je deleลพ tistih ki protetike ลกe nimajo, ลพe za 20 % niลพji (63,7%). Prav obratno pa s starostjo naraลกฤa deleลพ posameznikov s porcelanskimi prevlekami, kombinacijo (drugo) in snemljivimi protezami. V skupini od 70 let in veฤ je deleลพ posameznikov z snemljivimi prevlekami ลพe 50 %.

Glede na izobrazbeno stopnjo anketirancev, ki ลกe nimajo nobenih protetiฤnih reลกitev, je najmanj tistih z osnovno ลกolo (46 %), od vseh z viลกjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, pa jih kar 70 % nima nobenih protetiฤnih reลกitev. Od vseh anketirancev, ki imajo snemljive proteze, jih ima kar 32 % konฤano samo osnovno ลกolo.

Ali imate trenutno teลพave z zobmi?

Kar 75,7 % vpraลกanih nima teลพav z zobmi, med njimi pa je veฤ ลพensk. Teลพave s kariesom ima 8,4 % anketirancev, od tega je moลกkih 10,8 % in ลพensk 7,4 %. Kar 4,6 % anketirancev je kot teลพavo omenilo tudi estetski izgled (mlajลกi anketiranci, ki jih moti barva zob, nepravilno zaraลกฤeni zobje, okruลกeni zobje idr.).

Mlajลกa populacija, stara od 15-19 let, ima najveฤ teลพav s kariesom (28,6 %), 3,6 % pa s krvavenjem dlesni, moti pa jih tudi estetki videz njihovih zob (7,1 %).

Tudi mladi od 20-29 let imajo trenutno teลพave s kariesom (8,4 %) in krvavenjem dlesni (3,4 %), pod โ€˜drugoโ€™ pa so navajali (7,7 %) predvsem vnetje zobne korenine, vraลกฤen modrostni zob, izpadajoฤe plombe, zobni kamen, obarvanost zob idr. Graf dokazuje, da ima probleme z zobmi (kariesom, krvavenjem dlesni in drugimi teลพavami) veฤ mlajลกih anketirancev oz. da trend z starostjo nekoliko upada.

Ali imate teลพave s krvavenjem dlesni in kaj ste ukrenili v tem primeru (moลพnih veฤ odgovorov)?

Veฤina (70,3 %) anketirancev nima teลพav s krvavenjem dlesni, ostala tretjina izpraลกancev pa ima obฤasne teลพave. Omenjeno teลพavo jih kar 13,5 % reลกuje s posebno zobno pasto, 10,4 % pa jih je pod โ€˜drugoโ€™ omenilo izpiranje s posebno ustno vodo, izpiranje s hladno vodo, uporaba gela za masiranje dlesni, kombinacijo posebne zobne paste in ลกฤetke, propolisa, idr. Samo 1,3 % pa je tistih, ki se odloฤijo za pomoฤ pri zobozdravniku.

Odstotek tistih, ki nimajo teลพav s krvavenjem dlesni, je najviลกji pri starostnikih (86,5 %). Pri skupinah, starih od 20-29 let in 30-49 let, je odstotek posameznikov, ki nimajo teลพav, kar za 3 % niลพji. ฤŒe povemo drugaฤe, 26,7 % posameznikov, starih od 20-29 let, in 26,5 %, starih od 30-49 let, ima teลพave s krvavenjem dlesni.

Kako pogosto si ฤistite zobe?

Veฤ kot polovica anketirancev (64,9%) si zobe ฤisti dvakrat na dan, pri tem je veฤ moลกkih (65,6 %). 23,7 % anketirancev si zobe ฤisti veฤkrat dnevno (povpreฤno 3-krat), med katerimi je ลพensk 26,5 %, moลกkih pa 17,4 %. 1-2-krat na teden si zobe ฤisti le 0,6 % izpraลกancev, medtem, ko je nekaj tudi takลกnih, ki si jih ฤistijo samo nekajkrat meseฤno (0,2 %).

Glede vpraลกanja pogostosti ลกฤetkanja zob imajo mlajลกe populacije podobne navade pri ustni higieni in ฤiลกฤenju zob. 57,1 % mladostnikov si zobe ลกฤetka 2-krat na dan, 30,4 % pa tudi veฤkrat dnevno. Zanimiv pa je trend naraลกฤanja ฤiลกฤenja 1-krat dnevno in sicer z 4,3% pri 20-29-letnikih vse do 23,1 % pri 70 in veฤ let stari. Pri zadnjih dveh skupinah (50-69 in 70 in veฤ) si nekaj veฤ kot 1 % posameznikov, zobe ลกฤetka tudi samo nekajkrat meseฤno (snemljive proteze in uporaba drugih sredstev kot npr. posebne tablete, tekoฤina za ฤiลกฤenje protez โ€ฆ).

Kar 40,5 % osnovnoลกolsko izobraลพenih anketirancev si zobe ลกฤetka samo 1-krat na dan, medtem ko se z viลกjo stopnjo izobrazbe navade glede veฤkratnega ฤiลกฤenja zob poveฤujejo.

Kako dolgo si ลกฤetkate zobe?

Veฤ kot polovica anketirancev (52,9 %) si zobe ลกฤetka 2-3 minute, pri tem veฤ ลพensk (54,9 %) kot moลกkih (48,5 %). Eno minuto si jih ฤisti zobe pribliลพno petina (24,3 %), od tega veฤ moลกkih (27,6 %) kot ลพensk (22,9 %). Veฤ kot 3 minute pa si zobe ลกฤetka samo ลกe 11,8 % izpraลกancev. 0,8 % anketirancev se je opredelilo, da si zob sploh ne ลกฤetka (to so predvsem posamezniki, ki si zobe ฤistijo z drugimi sredstvi in imajo ลพe snemljive proteze ipd.).

Posamezniki vseh starostnih skupin si v veฤini zobe ลกฤetkajo 2-3 minute (od 46,4 % pri mladostnikih in vse do 56,6 % pri 30-49-letnikih). Veฤ kot 3 minute si ลกฤetkajo zobe predvsem mlajลกi, stari od 15-19 let (19,6 %).

Pri vpraลกanju o dolลพini ฤasa za ลกฤetkanje zob izstopa predvsem skupina najviลกje izobraลพenih, kjer je kar 80 % takih, ki si zobe ฤistijo 2-3 minute, ostalih 20 % pa si jih ลกฤetka veฤ kot 3 minute.
Z izobrazbo naraลกฤa deleลพ tistih, ki si zobe ลกฤetkajo 2-3 minute, ki je najniลพji pri osnovnoลกolsko izobraลพenih (37,8 %) in najviลกji pri posameznikih z najviลกjo izobrazbo (80 %). Obratno pa z viลกjo izobrazbo pada odstotek tistih, ki si zobe ลกฤetkajo do ene minute oz. samo 1 minuto.

Katere vrste ลกฤetk uporabljate?

Kar 81,4 % anketirancev uporablja samo klasiฤno zobno ลกฤetko. Samo elektriฤno ลกฤetko uporablja ลพe 8,8 % anketirancev, od tega jih je nekaj veฤ ลพensk (9,4 %) in nekaj manj moลกkih (7,5 %). Obe ลกฤetki, tako klasiฤno kot elektriฤno, pa uporablja tudi 9,1% vseh anketirancev. 0,7 % anketirancev ne uporablja prav nobene zobne ลกฤetke (uporabljajo druga ฤistilna sredstva).

Navade uporabe elektriฤnih ลกฤetk naraลกฤajo od najmlajลกe skupine, ki jo uporablja v 5,41 %, dvajsetletniki jo uporabljajo ลพe v 10,8 %, 30-49 let stari pa nekoliko manj (9,0 %). Starejลกi, stari od 50-69 let, elektriฤno ลกฤetko uporabljajo samo ลกe v 6,5 % (povezano z uporabo drugih sredstev za nego zob, ker naraลกฤa tudi odstotek nosilcev snemljivih protez ipd.). V povpreฤju kar 9,1 % anketirancev ลพe uporablja obe ลกฤetki, klasiฤno in elektriฤno.

Glede na izobrazbo elektriฤno ลกฤetko uporablja 2,7 % osnovnoลกolsko izobraลพenih anketirancev, medtem ko jo viลกje- in visoko izobraลพeni uporabljajo ลพe v kar 12,2 %, tisti z magisterijem pa kar v 20 %.

Ali si posebej ฤistite tudi medzobne prostore ( moลพnih veฤ odgovorov)?

Na vpraลกanje ali si ฤistite tudi medzobne prostore, je pritrdilno odgovorilo kar 67,2 % anketirancev, 32,8 % izpraลกanih pa si medzobnih prostorov ne ฤisti.

Najpogostejลกi naฤin ฤiลกฤenja je z nitko, saj jo redno uporablja kar 48,4%, nekaj manj moลกkih (41,6 %) in nekaj veฤ ลพensk ( 51,3 %). 11,5 % izpraลกancev uporablja tudi ลพe posebno medzobno ลกฤetko, 6,1 % jih je pod โ€˜drugoโ€™ omenilo, da uporabljajo za ฤiลกฤenje posebno ustno vodico, strgalo za medzobne prostore, posebno ploลกฤico za medzobne prostore, zobotrebec idr. Samo 1,2 % anketirancev za ฤiลกฤenje medzobnih prostorov uporablja ลพe posebno elektriฤno zobno prho.

Najbolj zastopano sredstvo za ฤiลกฤenje medzobnih prostorov je pri prvih treh starostnih skupinah ponovno nitka: kar 51,8 % mladostnikov, 48,1 % dvajsetletnikov in 45 % starih od 30-49 let.

Elektriฤno prho uporabljajo predvsem starejลกe tri skupine (zaradi mostiฤkov, porcelanskih prevlek in protez, pri katerih zobozdravniki priporoฤajo ฤiลกฤenje medzobnih prostorov z zobno prho).

Najmanj izobraลพeni anketiranci si kar v 59,5 % medzobnih prostorov sploh ne ฤisti, zobno nitko pa jih uporablja le 29,7 %. Z viลกino izobrazbe naraลกฤa odstotek posameznikov, ki si medzobne prostore ฤisti z nitko, najviลกji deleลพ uporabnikov nitke pa je pri skupini z magisterijem oz. doktoratom, kar je sicer relativen podatek, ker je deleลพ glede na celoto vseh anketirancev izredno majhen (10 % anketirancev z magisterijem). Elektriฤno zobno prho uporabljajo predvsem visoko oz. univerzitetno izobraลพeni (2,4 %).

Samo krajnc, Philips Slovenija
Samo Krajnc, vodja marketinga za BG Health & Wellness pri Philips Slovenija, je ob predstavitvi raziskave predstavil se Philipsovo sonicno zobno scetko Sonicare.

Zakljuฤki philipsove raziskave o zdravju zob in dlesni slovencev

Z raziskavo lahko potrdimo trditev, da tisti, ki si zobe ฤistijo veฤkrat, imajo manj teลพav z zdravjem zob, predvsem s kariesom in krvavenjem dlesni.

Iz grafa je lepo razvidno, kako pada deleลพ kariesa pri posameznikih, ki si zobe ฤistijo bolj pogosto, enako pa velja tudi za krvavenje dlesni.

Na zdravje zob ugodno vpliva tudi uporaba elektriฤnih ลกฤetk, saj kar 77,27 % izpraลกancev, ki takลกno ลกฤetko uporablja, svoje zdravje ocenjuje kot dobro. Pri uporabnikih klasiฤne zobne ลกฤetke, je deleลพ zadovoljnih samo 56,39 %.

Uporaba elektriฤne zobne ลกฤetke torej pozitivno vpliva na zdravje zob, saj v grafu lahko razberemo, da imajo uporabniki takลกnih ลกฤetk v kar 38,6 % teลพave zelo redko.

Raziskavo je za Philips Slovenija ob predstavitvi soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare izvedla raziskovalna agencija Temidia v maju 2011.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E