Pri Philipsu Slovenija so v okviru predstavitve soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo mnenje o zdravstvenem stanju ustne votline pri Slovencih in njihove navade pri ustni higieni. Z zdravjem zob in dlesni smo na sploลกno zadovoljni, zobozdravnica Mojca Koลพelj, dr. dent. med., pa je na predstavitvi rezultatov opozorila ลกe na drug, praktiฤen pogled na isto vpraลกanje: โTeลพave nastanejo zato, ker si vseh povrลกin zob ne oฤistimo dovolj temeljito in natanฤno.โ Eno izmed dokazano uฤinkovitih reลกitev predstavlja prav zobna ลกฤetka Sonicare, ki s kombinacijo visokofrekvenฤnega ลกฤetkanja in neลพnih zvoฤnih vibracij temeljito ฤisti ustno votlino, uฤinkovito odstranjuje zobne obloge, prepreฤuje bolezni dlesni, izboljลกuje naravno belino zob in je neลพna do dlesni ter obฤutljivih zob.
Pri Philips Slovenija so v okviru predstavitve soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo zdravje zob in dlesni pri Slovencih. S telefonsko anketo jo je med 17. in 30, majem 2011 izvedla raziskovalna agencija Temidia na vzorcu 1000 Slovencev.
V telefonski anketi smo ลพeleli preveriti, kakลกno je mnenje o zdravstveno stanju ustne votline pri Slovencih nasploh in kakลกne so metode in sredstva, ki jih le ti uporabljajo pri ustni higieni. V raziskavo smo povabili posameznike, katerih kontaktni podatki so na voljo v telefonskem imeniku Slovenije ( TIS).
V vzorec smo zajeli prebivalce vseh geografskih regij Slovenije, kljuฤ delitve pa je bila gostota naseljenosti regije v okviru celotnega ลกtevila prebivalcev Slovenije (% zastopanosti ลกtevila prebivalcev regije glede na skupno ลกtevilo prebivalcev Slovenije). Upoลกtevani so bili tudi nekateri demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in zaposlitveni status anketirancev.
V nadaljevanju sledijo pomembnejลกi in zanimivejลกi izsledki raziskave. Pri morebitnem navajanju rezultatov prosimo navajajte naroฤnika raziskave Philips oz. Philips Slovenija.
Kako pogosto obiskujete zobozdravnika?
Veฤ kot tretjina izpraลกancev (31,63 %) enkrat letno obiลกฤe zobozdravnika, medtem, ko se โle v primeru teลพavโ k zobozdravniku po pomoฤ zateฤe kar 28,43 % anketirancev.
Zanimiv je trend, da se moลกki za odhod k zobozdravniku odloฤijo predvsem ob teลพavah (30,49 %), medtem ko se ลพenske v veฤ kot tretjini za obisk zobozdravnika odloฤa enkrat letno. Med tistimi, ki zobozdravnika nikoli ne obiลกฤejo (5,11 %), je veฤ moลกkih 7,54%.
Obiski zobozdravnika 1x letno, 2x letno in 3- in veฤkrat letno s starostjo upadajo, medtem, ko s starostjo naraลกฤa odstotek tistih, ki se za zobozdravnika odloฤajo izkljuฤno ob teลพavah. Zadnja starostna skupina, starih od 70 let in veฤ, je znaฤilna po tem, da kar 21,15 % anketirancev nikoli veฤ ne obiลกฤe zobozdravnika, 25 % med njimi je tistih, ki ga obiลกฤejo ob teลพavah, dvakrat letno pa ga obiลกฤe ลกe vedno kar 23,08 % starostnikov.
Kako pogosto imate teลพave z zobmi?
Pri mlajลกi populaciji, stari od 15-19 let, se teลพave z zobmi vsaj enkrat letno pojavljajo pri kar 39,3 % anketirancev. Najstarejลกi iz tega trenda izstopajo, saj kar 40,4% anketirancev nima teลพav z zobmi oz. jih ima zelo redko 32,7%. Veฤina anketirancev v teh letih ima namreฤ ลพe snemljive proteze.
Zakaj menite, da je zdravje zob in dlesni pomembno?
Najmlajลกa skupina (15-19 let) daje najveฤjo pomembnost pri zdravju zob prav kariesu (82,1 %), kar lahko poveลพemo z vzgojo ( starลกi, ลกola idr.). Od prve do zadnje starostne skupine naraลกฤa tudi trend pomembnosti vpliva ustne higiene na druge bolezni, ki je prvi skupini najniลพja 7,1 %, pri starih od 50-69 let pa ลพe 15,2 %.
Od druge starostne skupine naprej vse do starostnikov je opazen tudi pozitiven trend pomembnosti prepreฤitve kariesa. 14,7 % dvajsetletnikov, 16,1 % starih od 30-49 let in ลพe 23,9 % 50-69 let starih ter kar 44,2 % starejลกih od 70 meni, da je prav karies najbolj pomemben faktor za zdravje zob. Za estetki videz pa najbolj skrbijo najmlajลกi, stari od 15-19 let (3,6 %) in dvajsetletniki (3,6 %). Ostale starejลกe skupine ustno nego povezujejo predvsem z zdravjem nasploลกno.
Kako ocenjujete zdravje svojih zob?
Veฤ kot polovica vseh anketirancev (59,4 %) meni, da je zdravje njihovih zob dobro. Samo nekaj veฤ kot tretjina (34,2 %) anketirancev je delno zadovoljnih in samo 6,4 % anketirancev ocenjuje zdravje svojih zob kot slabo. Raziskava je pokazala, da moลกki in ลพenske skoraj identiฤno ocenjujejo stanje svojih zob in dlesni.
Z viลกjo stopnjo izobrazbe naraลกฤa trend tistih, ki so s svojim zdravstvenim stanjem zob zadovoljni (dobro). Obratno sorazmeren pa je deleลพ tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo: 10,8 % pri osnovnoลกolsko izobraลพenih in 4,3 % pri viลกje,visoko in univerzitetno izobraลพenih.
Pri odgovorih, kako ocenjujejo svoje zdravje zob, je najbolj optimistiฤna najmlajลกa skupina od 15-19 let, najmanj pa sta s svojim zdravjem zob zadovoljni obe najstarejลกi skupini. Iz grafa je razviden tudi trend, kako s starostjo naraลกฤa deleลพ tistih, ki menijo, da je njihovo zdravje zob samo zadovoljivo.
Kako ocenjujete zdravje svojih dlesni?
Veฤ kot polovica anketirancev (63,7 %), je na vpraลกanje, kako ocenjujejo zdravje svojih dlesni, odgovorila kot dobro, 32,4 % jih je zadovoljnih in le 3,9 % jih meni, da je njihovo zdravje dlesni slabo.
Starostna skupina od 20-29 let je kot dobro ocenila svoje dlesni v kar 69,1 %, s starostjo pa deleลพ tistih, ki so z zdravjem svojih dlesni zadovoljni, upada.
Katere vrste protetiฤnih reลกitev imate (moลพnih veฤ odgovorov)?
S starostjo upada deleลพ tistih, ki ลกe nimajo nobene protetiฤne reลกitve. V prvih dveh starostnih skupinah je kar 89 % tistih, ki ลกe nimajo nobene protetiฤne reลกitve. V skupini 30-49 let je deleลพ tistih ki protetike ลกe nimajo, ลพe za 20 % niลพji (63,7%). Prav obratno pa s starostjo naraลกฤa deleลพ posameznikov s porcelanskimi prevlekami, kombinacijo (drugo) in snemljivimi protezami. V skupini od 70 let in veฤ je deleลพ posameznikov z snemljivimi prevlekami ลพe 50 %.
Glede na izobrazbeno stopnjo anketirancev, ki ลกe nimajo nobenih protetiฤnih reลกitev, je najmanj tistih z osnovno ลกolo (46 %), od vseh z viลกjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, pa jih kar 70 % nima nobenih protetiฤnih reลกitev. Od vseh anketirancev, ki imajo snemljive proteze, jih ima kar 32 % konฤano samo osnovno ลกolo.
Ali imate trenutno teลพave z zobmi?
Kar 75,7 % vpraลกanih nima teลพav z zobmi, med njimi pa je veฤ ลพensk. Teลพave s kariesom ima 8,4 % anketirancev, od tega je moลกkih 10,8 % in ลพensk 7,4 %. Kar 4,6 % anketirancev je kot teลพavo omenilo tudi estetski izgled (mlajลกi anketiranci, ki jih moti barva zob, nepravilno zaraลกฤeni zobje, okruลกeni zobje idr.).
Mlajลกa populacija, stara od 15-19 let, ima najveฤ teลพav s kariesom (28,6 %), 3,6 % pa s krvavenjem dlesni, moti pa jih tudi estetki videz njihovih zob (7,1 %).
Tudi mladi od 20-29 let imajo trenutno teลพave s kariesom (8,4 %) in krvavenjem dlesni (3,4 %), pod โdrugoโ pa so navajali (7,7 %) predvsem vnetje zobne korenine, vraลกฤen modrostni zob, izpadajoฤe plombe, zobni kamen, obarvanost zob idr. Graf dokazuje, da ima probleme z zobmi (kariesom, krvavenjem dlesni in drugimi teลพavami) veฤ mlajลกih anketirancev oz. da trend z starostjo nekoliko upada.
Ali imate teลพave s krvavenjem dlesni in kaj ste ukrenili v tem primeru (moลพnih veฤ odgovorov)?
Veฤina (70,3 %) anketirancev nima teลพav s krvavenjem dlesni, ostala tretjina izpraลกancev pa ima obฤasne teลพave. Omenjeno teลพavo jih kar 13,5 % reลกuje s posebno zobno pasto, 10,4 % pa jih je pod โdrugoโ omenilo izpiranje s posebno ustno vodo, izpiranje s hladno vodo, uporaba gela za masiranje dlesni, kombinacijo posebne zobne paste in ลกฤetke, propolisa, idr. Samo 1,3 % pa je tistih, ki se odloฤijo za pomoฤ pri zobozdravniku.
Odstotek tistih, ki nimajo teลพav s krvavenjem dlesni, je najviลกji pri starostnikih (86,5 %). Pri skupinah, starih od 20-29 let in 30-49 let, je odstotek posameznikov, ki nimajo teลพav, kar za 3 % niลพji. ฤe povemo drugaฤe, 26,7 % posameznikov, starih od 20-29 let, in 26,5 %, starih od 30-49 let, ima teลพave s krvavenjem dlesni.
Kako pogosto si ฤistite zobe?
Veฤ kot polovica anketirancev (64,9%) si zobe ฤisti dvakrat na dan, pri tem je veฤ moลกkih (65,6 %). 23,7 % anketirancev si zobe ฤisti veฤkrat dnevno (povpreฤno 3-krat), med katerimi je ลพensk 26,5 %, moลกkih pa 17,4 %. 1-2-krat na teden si zobe ฤisti le 0,6 % izpraลกancev, medtem, ko je nekaj tudi takลกnih, ki si jih ฤistijo samo nekajkrat meseฤno (0,2 %).
Glede vpraลกanja pogostosti ลกฤetkanja zob imajo mlajลกe populacije podobne navade pri ustni higieni in ฤiลกฤenju zob. 57,1 % mladostnikov si zobe ลกฤetka 2-krat na dan, 30,4 % pa tudi veฤkrat dnevno. Zanimiv pa je trend naraลกฤanja ฤiลกฤenja 1-krat dnevno in sicer z 4,3% pri 20-29-letnikih vse do 23,1 % pri 70 in veฤ let stari. Pri zadnjih dveh skupinah (50-69 in 70 in veฤ) si nekaj veฤ kot 1 % posameznikov, zobe ลกฤetka tudi samo nekajkrat meseฤno (snemljive proteze in uporaba drugih sredstev kot npr. posebne tablete, tekoฤina za ฤiลกฤenje protez โฆ).
Kar 40,5 % osnovnoลกolsko izobraลพenih anketirancev si zobe ลกฤetka samo 1-krat na dan, medtem ko se z viลกjo stopnjo izobrazbe navade glede veฤkratnega ฤiลกฤenja zob poveฤujejo.
Kako dolgo si ลกฤetkate zobe?
Veฤ kot polovica anketirancev (52,9 %) si zobe ลกฤetka 2-3 minute, pri tem veฤ ลพensk (54,9 %) kot moลกkih (48,5 %). Eno minuto si jih ฤisti zobe pribliลพno petina (24,3 %), od tega veฤ moลกkih (27,6 %) kot ลพensk (22,9 %). Veฤ kot 3 minute pa si zobe ลกฤetka samo ลกe 11,8 % izpraลกancev. 0,8 % anketirancev se je opredelilo, da si zob sploh ne ลกฤetka (to so predvsem posamezniki, ki si zobe ฤistijo z drugimi sredstvi in imajo ลพe snemljive proteze ipd.).
Posamezniki vseh starostnih skupin si v veฤini zobe ลกฤetkajo 2-3 minute (od 46,4 % pri mladostnikih in vse do 56,6 % pri 30-49-letnikih). Veฤ kot 3 minute si ลกฤetkajo zobe predvsem mlajลกi, stari od 15-19 let (19,6 %).
Pri vpraลกanju o dolลพini ฤasa za ลกฤetkanje zob izstopa predvsem skupina najviลกje izobraลพenih, kjer je kar 80 % takih, ki si zobe ฤistijo 2-3 minute, ostalih 20 % pa si jih ลกฤetka veฤ kot 3 minute.
Z izobrazbo naraลกฤa deleลพ tistih, ki si zobe ลกฤetkajo 2-3 minute, ki je najniลพji pri osnovnoลกolsko izobraลพenih (37,8 %) in najviลกji pri posameznikih z najviลกjo izobrazbo (80 %). Obratno pa z viลกjo izobrazbo pada odstotek tistih, ki si zobe ลกฤetkajo do ene minute oz. samo 1 minuto.
Katere vrste ลกฤetk uporabljate?
Kar 81,4 % anketirancev uporablja samo klasiฤno zobno ลกฤetko. Samo elektriฤno ลกฤetko uporablja ลพe 8,8 % anketirancev, od tega jih je nekaj veฤ ลพensk (9,4 %) in nekaj manj moลกkih (7,5 %). Obe ลกฤetki, tako klasiฤno kot elektriฤno, pa uporablja tudi 9,1% vseh anketirancev. 0,7 % anketirancev ne uporablja prav nobene zobne ลกฤetke (uporabljajo druga ฤistilna sredstva).
Navade uporabe elektriฤnih ลกฤetk naraลกฤajo od najmlajลกe skupine, ki jo uporablja v 5,41 %, dvajsetletniki jo uporabljajo ลพe v 10,8 %, 30-49 let stari pa nekoliko manj (9,0 %). Starejลกi, stari od 50-69 let, elektriฤno ลกฤetko uporabljajo samo ลกe v 6,5 % (povezano z uporabo drugih sredstev za nego zob, ker naraลกฤa tudi odstotek nosilcev snemljivih protez ipd.). V povpreฤju kar 9,1 % anketirancev ลพe uporablja obe ลกฤetki, klasiฤno in elektriฤno.
Glede na izobrazbo elektriฤno ลกฤetko uporablja 2,7 % osnovnoลกolsko izobraลพenih anketirancev, medtem ko jo viลกje- in visoko izobraลพeni uporabljajo ลพe v kar 12,2 %, tisti z magisterijem pa kar v 20 %.
Ali si posebej ฤistite tudi medzobne prostore ( moลพnih veฤ odgovorov)?
Na vpraลกanje ali si ฤistite tudi medzobne prostore, je pritrdilno odgovorilo kar 67,2 % anketirancev, 32,8 % izpraลกanih pa si medzobnih prostorov ne ฤisti.
Najpogostejลกi naฤin ฤiลกฤenja je z nitko, saj jo redno uporablja kar 48,4%, nekaj manj moลกkih (41,6 %) in nekaj veฤ ลพensk ( 51,3 %). 11,5 % izpraลกancev uporablja tudi ลพe posebno medzobno ลกฤetko, 6,1 % jih je pod โdrugoโ omenilo, da uporabljajo za ฤiลกฤenje posebno ustno vodico, strgalo za medzobne prostore, posebno ploลกฤico za medzobne prostore, zobotrebec idr. Samo 1,2 % anketirancev za ฤiลกฤenje medzobnih prostorov uporablja ลพe posebno elektriฤno zobno prho.
Najbolj zastopano sredstvo za ฤiลกฤenje medzobnih prostorov je pri prvih treh starostnih skupinah ponovno nitka: kar 51,8 % mladostnikov, 48,1 % dvajsetletnikov in 45 % starih od 30-49 let.
Elektriฤno prho uporabljajo predvsem starejลกe tri skupine (zaradi mostiฤkov, porcelanskih prevlek in protez, pri katerih zobozdravniki priporoฤajo ฤiลกฤenje medzobnih prostorov z zobno prho).
Najmanj izobraลพeni anketiranci si kar v 59,5 % medzobnih prostorov sploh ne ฤisti, zobno nitko pa jih uporablja le 29,7 %. Z viลกino izobrazbe naraลกฤa odstotek posameznikov, ki si medzobne prostore ฤisti z nitko, najviลกji deleลพ uporabnikov nitke pa je pri skupini z magisterijem oz. doktoratom, kar je sicer relativen podatek, ker je deleลพ glede na celoto vseh anketirancev izredno majhen (10 % anketirancev z magisterijem). Elektriฤno zobno prho uporabljajo predvsem visoko oz. univerzitetno izobraลพeni (2,4 %).
Zakljuฤki philipsove raziskave o zdravju zob in dlesni slovencev
Z raziskavo lahko potrdimo trditev, da tisti, ki si zobe ฤistijo veฤkrat, imajo manj teลพav z zdravjem zob, predvsem s kariesom in krvavenjem dlesni.
Iz grafa je lepo razvidno, kako pada deleลพ kariesa pri posameznikih, ki si zobe ฤistijo bolj pogosto, enako pa velja tudi za krvavenje dlesni.
Na zdravje zob ugodno vpliva tudi uporaba elektriฤnih ลกฤetk, saj kar 77,27 % izpraลกancev, ki takลกno ลกฤetko uporablja, svoje zdravje ocenjuje kot dobro. Pri uporabnikih klasiฤne zobne ลกฤetke, je deleลพ zadovoljnih samo 56,39 %.
Uporaba elektriฤne zobne ลกฤetke torej pozitivno vpliva na zdravje zob, saj v grafu lahko razberemo, da imajo uporabniki takลกnih ลกฤetk v kar 38,6 % teลพave zelo redko.
Raziskavo je za Philips Slovenija ob predstavitvi soniฤne zobne ลกฤetke Sonicare izvedla raziskovalna agencija Temidia v maju 2011.