Pri Philipsu Slovenija so v okviru predstavitve sonične zobne ščetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo mnenje o zdravstvenem stanju ustne votline pri Slovencih in njihove navade pri ustni higieni. Z zdravjem zob in dlesni smo na splošno zadovoljni, zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent. med., pa je na predstavitvi rezultatov opozorila še na drug, praktičen pogled na isto vprašanje: “Težave nastanejo zato, ker si vseh površin zob ne očistimo dovolj temeljito in natančno.” Eno izmed dokazano učinkovitih rešitev predstavlja prav zobna ščetka Sonicare, ki s kombinacijo visokofrekvenčnega ščetkanja in nežnih zvočnih vibracij temeljito čisti ustno votlino, učinkovito odstranjuje zobne obloge, preprečuje bolezni dlesni, izboljšuje naravno belino zob in je nežna do dlesni ter občutljivih zob.
Pri Philips Slovenija so v okviru predstavitve sonične zobne ščetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo zdravje zob in dlesni pri Slovencih. S telefonsko anketo jo je med 17. in 30, majem 2011 izvedla raziskovalna agencija Temidia na vzorcu 1000 Slovencev.
V telefonski anketi smo želeli preveriti, kakšno je mnenje o zdravstveno stanju ustne votline pri Slovencih nasploh in kakšne so metode in sredstva, ki jih le ti uporabljajo pri ustni higieni. V raziskavo smo povabili posameznike, katerih kontaktni podatki so na voljo v telefonskem imeniku Slovenije ( TIS).
V vzorec smo zajeli prebivalce vseh geografskih regij Slovenije, ključ delitve pa je bila gostota naseljenosti regije v okviru celotnega števila prebivalcev Slovenije (% zastopanosti števila prebivalcev regije glede na skupno število prebivalcev Slovenije). Upoštevani so bili tudi nekateri demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in zaposlitveni status anketirancev.
V nadaljevanju sledijo pomembnejši in zanimivejši izsledki raziskave. Pri morebitnem navajanju rezultatov prosimo navajajte naročnika raziskave Philips oz. Philips Slovenija.
Kako pogosto obiskujete zobozdravnika?
Več kot tretjina izprašancev (31,63 %) enkrat letno obišče zobozdravnika, medtem, ko se ‘le v primeru težav’ k zobozdravniku po pomoč zateče kar 28,43 % anketirancev.
Zanimiv je trend, da se moški za odhod k zobozdravniku odločijo predvsem ob težavah (30,49 %), medtem ko se ženske v več kot tretjini za obisk zobozdravnika odloča enkrat letno. Med tistimi, ki zobozdravnika nikoli ne obiščejo (5,11 %), je več moških 7,54%.
Obiski zobozdravnika 1x letno, 2x letno in 3- in večkrat letno s starostjo upadajo, medtem, ko s starostjo narašča odstotek tistih, ki se za zobozdravnika odločajo izključno ob težavah. Zadnja starostna skupina, starih od 70 let in več, je značilna po tem, da kar 21,15 % anketirancev nikoli več ne obišče zobozdravnika, 25 % med njimi je tistih, ki ga obiščejo ob težavah, dvakrat letno pa ga obišče še vedno kar 23,08 % starostnikov.
Kako pogosto imate težave z zobmi?
Pri mlajši populaciji, stari od 15-19 let, se težave z zobmi vsaj enkrat letno pojavljajo pri kar 39,3 % anketirancev. Najstarejši iz tega trenda izstopajo, saj kar 40,4% anketirancev nima težav z zobmi oz. jih ima zelo redko 32,7%. Večina anketirancev v teh letih ima namreč že snemljive proteze.
Zakaj menite, da je zdravje zob in dlesni pomembno?
Najmlajša skupina (15-19 let) daje največjo pomembnost pri zdravju zob prav kariesu (82,1 %), kar lahko povežemo z vzgojo ( starši, šola idr.). Od prve do zadnje starostne skupine narašča tudi trend pomembnosti vpliva ustne higiene na druge bolezni, ki je prvi skupini najnižja 7,1 %, pri starih od 50-69 let pa že 15,2 %.
Od druge starostne skupine naprej vse do starostnikov je opazen tudi pozitiven trend pomembnosti preprečitve kariesa. 14,7 % dvajsetletnikov, 16,1 % starih od 30-49 let in že 23,9 % 50-69 let starih ter kar 44,2 % starejših od 70 meni, da je prav karies najbolj pomemben faktor za zdravje zob. Za estetki videz pa najbolj skrbijo najmlajši, stari od 15-19 let (3,6 %) in dvajsetletniki (3,6 %). Ostale starejše skupine ustno nego povezujejo predvsem z zdravjem nasplošno.
Kako ocenjujete zdravje svojih zob?
Več kot polovica vseh anketirancev (59,4 %) meni, da je zdravje njihovih zob dobro. Samo nekaj več kot tretjina (34,2 %) anketirancev je delno zadovoljnih in samo 6,4 % anketirancev ocenjuje zdravje svojih zob kot slabo. Raziskava je pokazala, da moški in ženske skoraj identično ocenjujejo stanje svojih zob in dlesni.
Z višjo stopnjo izobrazbe narašča trend tistih, ki so s svojim zdravstvenim stanjem zob zadovoljni (dobro). Obratno sorazmeren pa je delež tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo: 10,8 % pri osnovnošolsko izobraženih in 4,3 % pri višje,visoko in univerzitetno izobraženih.
Pri odgovorih, kako ocenjujejo svoje zdravje zob, je najbolj optimistična najmlajša skupina od 15-19 let, najmanj pa sta s svojim zdravjem zob zadovoljni obe najstarejši skupini. Iz grafa je razviden tudi trend, kako s starostjo narašča delež tistih, ki menijo, da je njihovo zdravje zob samo zadovoljivo.
Kako ocenjujete zdravje svojih dlesni?
Več kot polovica anketirancev (63,7 %), je na vprašanje, kako ocenjujejo zdravje svojih dlesni, odgovorila kot dobro, 32,4 % jih je zadovoljnih in le 3,9 % jih meni, da je njihovo zdravje dlesni slabo.
Starostna skupina od 20-29 let je kot dobro ocenila svoje dlesni v kar 69,1 %, s starostjo pa delež tistih, ki so z zdravjem svojih dlesni zadovoljni, upada.
Katere vrste protetičnih rešitev imate (možnih več odgovorov)?
S starostjo upada delež tistih, ki še nimajo nobene protetične rešitve. V prvih dveh starostnih skupinah je kar 89 % tistih, ki še nimajo nobene protetične rešitve. V skupini 30-49 let je delež tistih ki protetike še nimajo, že za 20 % nižji (63,7%). Prav obratno pa s starostjo narašča delež posameznikov s porcelanskimi prevlekami, kombinacijo (drugo) in snemljivimi protezami. V skupini od 70 let in več je delež posameznikov z snemljivimi prevlekami že 50 %.
Glede na izobrazbeno stopnjo anketirancev, ki še nimajo nobenih protetičnih rešitev, je najmanj tistih z osnovno šolo (46 %), od vseh z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, pa jih kar 70 % nima nobenih protetičnih rešitev. Od vseh anketirancev, ki imajo snemljive proteze, jih ima kar 32 % končano samo osnovno šolo.
Ali imate trenutno težave z zobmi?
Kar 75,7 % vprašanih nima težav z zobmi, med njimi pa je več žensk. Težave s kariesom ima 8,4 % anketirancev, od tega je moških 10,8 % in žensk 7,4 %. Kar 4,6 % anketirancev je kot težavo omenilo tudi estetski izgled (mlajši anketiranci, ki jih moti barva zob, nepravilno zaraščeni zobje, okrušeni zobje idr.).
Mlajša populacija, stara od 15-19 let, ima največ težav s kariesom (28,6 %), 3,6 % pa s krvavenjem dlesni, moti pa jih tudi estetki videz njihovih zob (7,1 %).
Tudi mladi od 20-29 let imajo trenutno težave s kariesom (8,4 %) in krvavenjem dlesni (3,4 %), pod ‘drugo’ pa so navajali (7,7 %) predvsem vnetje zobne korenine, vraščen modrostni zob, izpadajoče plombe, zobni kamen, obarvanost zob idr. Graf dokazuje, da ima probleme z zobmi (kariesom, krvavenjem dlesni in drugimi težavami) več mlajših anketirancev oz. da trend z starostjo nekoliko upada.
Ali imate težave s krvavenjem dlesni in kaj ste ukrenili v tem primeru (možnih več odgovorov)?
Večina (70,3 %) anketirancev nima težav s krvavenjem dlesni, ostala tretjina izprašancev pa ima občasne težave. Omenjeno težavo jih kar 13,5 % rešuje s posebno zobno pasto, 10,4 % pa jih je pod ‘drugo’ omenilo izpiranje s posebno ustno vodo, izpiranje s hladno vodo, uporaba gela za masiranje dlesni, kombinacijo posebne zobne paste in ščetke, propolisa, idr. Samo 1,3 % pa je tistih, ki se odločijo za pomoč pri zobozdravniku.
Odstotek tistih, ki nimajo težav s krvavenjem dlesni, je najvišji pri starostnikih (86,5 %). Pri skupinah, starih od 20-29 let in 30-49 let, je odstotek posameznikov, ki nimajo težav, kar za 3 % nižji. Če povemo drugače, 26,7 % posameznikov, starih od 20-29 let, in 26,5 %, starih od 30-49 let, ima težave s krvavenjem dlesni.
Kako pogosto si čistite zobe?
Več kot polovica anketirancev (64,9%) si zobe čisti dvakrat na dan, pri tem je več moških (65,6 %). 23,7 % anketirancev si zobe čisti večkrat dnevno (povprečno 3-krat), med katerimi je žensk 26,5 %, moških pa 17,4 %. 1-2-krat na teden si zobe čisti le 0,6 % izprašancev, medtem, ko je nekaj tudi takšnih, ki si jih čistijo samo nekajkrat mesečno (0,2 %).
Glede vprašanja pogostosti ščetkanja zob imajo mlajše populacije podobne navade pri ustni higieni in čiščenju zob. 57,1 % mladostnikov si zobe ščetka 2-krat na dan, 30,4 % pa tudi večkrat dnevno. Zanimiv pa je trend naraščanja čiščenja 1-krat dnevno in sicer z 4,3% pri 20-29-letnikih vse do 23,1 % pri 70 in več let stari. Pri zadnjih dveh skupinah (50-69 in 70 in več) si nekaj več kot 1 % posameznikov, zobe ščetka tudi samo nekajkrat mesečno (snemljive proteze in uporaba drugih sredstev kot npr. posebne tablete, tekočina za čiščenje protez …).
Kar 40,5 % osnovnošolsko izobraženih anketirancev si zobe ščetka samo 1-krat na dan, medtem ko se z višjo stopnjo izobrazbe navade glede večkratnega čiščenja zob povečujejo.
Kako dolgo si ščetkate zobe?
Več kot polovica anketirancev (52,9 %) si zobe ščetka 2-3 minute, pri tem več žensk (54,9 %) kot moških (48,5 %). Eno minuto si jih čisti zobe približno petina (24,3 %), od tega več moških (27,6 %) kot žensk (22,9 %). Več kot 3 minute pa si zobe ščetka samo še 11,8 % izprašancev. 0,8 % anketirancev se je opredelilo, da si zob sploh ne ščetka (to so predvsem posamezniki, ki si zobe čistijo z drugimi sredstvi in imajo že snemljive proteze ipd.).
Posamezniki vseh starostnih skupin si v večini zobe ščetkajo 2-3 minute (od 46,4 % pri mladostnikih in vse do 56,6 % pri 30-49-letnikih). Več kot 3 minute si ščetkajo zobe predvsem mlajši, stari od 15-19 let (19,6 %).
Pri vprašanju o dolžini časa za ščetkanje zob izstopa predvsem skupina najvišje izobraženih, kjer je kar 80 % takih, ki si zobe čistijo 2-3 minute, ostalih 20 % pa si jih ščetka več kot 3 minute.
Z izobrazbo narašča delež tistih, ki si zobe ščetkajo 2-3 minute, ki je najnižji pri osnovnošolsko izobraženih (37,8 %) in najvišji pri posameznikih z najvišjo izobrazbo (80 %). Obratno pa z višjo izobrazbo pada odstotek tistih, ki si zobe ščetkajo do ene minute oz. samo 1 minuto.
Katere vrste ščetk uporabljate?
Kar 81,4 % anketirancev uporablja samo klasično zobno ščetko. Samo električno ščetko uporablja že 8,8 % anketirancev, od tega jih je nekaj več žensk (9,4 %) in nekaj manj moških (7,5 %). Obe ščetki, tako klasično kot električno, pa uporablja tudi 9,1% vseh anketirancev. 0,7 % anketirancev ne uporablja prav nobene zobne ščetke (uporabljajo druga čistilna sredstva).
Navade uporabe električnih ščetk naraščajo od najmlajše skupine, ki jo uporablja v 5,41 %, dvajsetletniki jo uporabljajo že v 10,8 %, 30-49 let stari pa nekoliko manj (9,0 %). Starejši, stari od 50-69 let, električno ščetko uporabljajo samo še v 6,5 % (povezano z uporabo drugih sredstev za nego zob, ker narašča tudi odstotek nosilcev snemljivih protez ipd.). V povprečju kar 9,1 % anketirancev že uporablja obe ščetki, klasično in električno.
Glede na izobrazbo električno ščetko uporablja 2,7 % osnovnošolsko izobraženih anketirancev, medtem ko jo višje- in visoko izobraženi uporabljajo že v kar 12,2 %, tisti z magisterijem pa kar v 20 %.
Ali si posebej čistite tudi medzobne prostore ( možnih več odgovorov)?
Na vprašanje ali si čistite tudi medzobne prostore, je pritrdilno odgovorilo kar 67,2 % anketirancev, 32,8 % izprašanih pa si medzobnih prostorov ne čisti.
Najpogostejši način čiščenja je z nitko, saj jo redno uporablja kar 48,4%, nekaj manj moških (41,6 %) in nekaj več žensk ( 51,3 %). 11,5 % izprašancev uporablja tudi že posebno medzobno ščetko, 6,1 % jih je pod ‘drugo’ omenilo, da uporabljajo za čiščenje posebno ustno vodico, strgalo za medzobne prostore, posebno ploščico za medzobne prostore, zobotrebec idr. Samo 1,2 % anketirancev za čiščenje medzobnih prostorov uporablja že posebno električno zobno prho.
Najbolj zastopano sredstvo za čiščenje medzobnih prostorov je pri prvih treh starostnih skupinah ponovno nitka: kar 51,8 % mladostnikov, 48,1 % dvajsetletnikov in 45 % starih od 30-49 let.
Električno prho uporabljajo predvsem starejše tri skupine (zaradi mostičkov, porcelanskih prevlek in protez, pri katerih zobozdravniki priporočajo čiščenje medzobnih prostorov z zobno prho).
Najmanj izobraženi anketiranci si kar v 59,5 % medzobnih prostorov sploh ne čisti, zobno nitko pa jih uporablja le 29,7 %. Z višino izobrazbe narašča odstotek posameznikov, ki si medzobne prostore čisti z nitko, najvišji delež uporabnikov nitke pa je pri skupini z magisterijem oz. doktoratom, kar je sicer relativen podatek, ker je delež glede na celoto vseh anketirancev izredno majhen (10 % anketirancev z magisterijem). Električno zobno prho uporabljajo predvsem visoko oz. univerzitetno izobraženi (2,4 %).
Zaključki philipsove raziskave o zdravju zob in dlesni slovencev
Z raziskavo lahko potrdimo trditev, da tisti, ki si zobe čistijo večkrat, imajo manj težav z zdravjem zob, predvsem s kariesom in krvavenjem dlesni.
Iz grafa je lepo razvidno, kako pada delež kariesa pri posameznikih, ki si zobe čistijo bolj pogosto, enako pa velja tudi za krvavenje dlesni.
Na zdravje zob ugodno vpliva tudi uporaba električnih ščetk, saj kar 77,27 % izprašancev, ki takšno ščetko uporablja, svoje zdravje ocenjuje kot dobro. Pri uporabnikih klasične zobne ščetke, je delež zadovoljnih samo 56,39 %.
Uporaba električne zobne ščetke torej pozitivno vpliva na zdravje zob, saj v grafu lahko razberemo, da imajo uporabniki takšnih ščetk v kar 38,6 % težave zelo redko.
Raziskavo je za Philips Slovenija ob predstavitvi sonične zobne ščetke Sonicare izvedla raziskovalna agencija Temidia v maju 2011.