Prijava
Upočasnjen govorni razvoj pri otrocih je lahko posledica najrazličnejših dejavnikov, tako genetskih kot okoljskih. Negativnim dejavnikom, ki so znani že dalj časa, se je v zadnjih letih pridružila nova težava: čezmerna izpostavljenost različnim zaslonom. Problematični naj bi bili predvsem zasloni naprav, kot sta pametni telefon in tablični računalnik, torej naprav, ki jih običajno držimo v rokah. Negativen vpliv tovrstnih zaslonov je bil potrjen tudi s študijo, ki je bila pred nekaj leti predstavljena na letni konferenci mednarodnega združenja pediatrov.
Ekspresivna komunikacijska zmožnost zaostaja za receptivno
Ena od najpomembnejših ugotovitev raziskave je bila ugotovitev o obstoju korelacije med časom, ki ga otroci, mlajši od dveh let, posvetijo igranju s pametnim telefonom oziroma tabličnim računalnikom, in verjetnostjo za upočasnjen razvoj govora. Otroci, ki se pogosto igrajo s tovrstnimi napravami, začnejo običajno govoriti pozneje kot njihovi vrstniki. Študija je zajela podatke za 894 otrok, starih od šest mesecev do dveh let. Podatki so bili zbrani v sklopu raziskave, ki je potekala med letoma 2011 in 2015. Na pregledu, ki je bil izveden, ko so bili otroci stari osemnajst mesecev, so starši otrok med drugim poročali o tem, koliko časa dnevno imajo njihovi otroci dostop do pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Povprečni čas izpostavljenosti je znašal 28 minut.
Raziskovalci so nato uporabili metodo za prepoznavanje govornih zaostankov pri otrocih. Primerjava zbranih podatkov je razkrila že omenjeno korelacijo med časom uporabe elektronskih naprav in verjetnostjo za upočasnjen razvoj govora. Vsakih dodatnih 30 minut je prineslo kar 49-odstotno povečanje tveganja za t. i. ekspresivne motnje. Tudi če je bilo razumevanje (t. i. receptivna plat) v skladu s pričakovanji za njihovo starost, so imeli otroci, ki so bili različnim zaslonom izpostavljeni nadpovprečno pogosto, zelo veliko težav z izražanjem.
Pasivno sprejemanje namesto aktivne udeležbe
Na prvi pogled se sicer zdi, da lahko elektronske naprave pripomorejo k razvoju govora pri otrocih. Če si na primer otroci pogosto ogledujejo različne videoposnetke, imajo pri tem stik z živim jezikom. Seveda pa je težava, ki jo je potrdila tudi opisana študija, povezana z dejstvom, da gre za enosmerno »komunikacijo«. Otroci tako razvijajo receptivno zmožnost, po drugi strani pa nimajo možnosti za polnokrven razvoj ekspresivne zmožnosti. V komunikaciji torej sodelujejo kot pasivni sprejemniki, ne pa kot aktivni soustvarjalci. Pogosta izpostavljenost zaslonom pa lahko seveda prinese dodatne težave, na primer nemir oziroma razdražljivost, ki je povezana s pomanjkanjem telesne aktivnosti. Elektronske naprave lahko sicer otroka za krajši čas zamotijo, vendar so dolgoročni učinki pogoste uporabe praviloma negativni.
Uporaba elektronskih naprav mora biti zelo premišljena
Vse to sicer še ne pomeni, da je uporaba elektronskih naprav pri majhnih otrocih povsem prepovedana. Vsekakor pa bi morali biti pozorni na to, kako in kdaj se tovrstne naprave uporabljajo. Če imajo zelo majhni otroci praktično vsak dan dostop do pametnega telefona ali tabličnega računalnika, med uporabo pa so bolj ali manj prepuščeni sebi, je lahko to seveda zelo problematično, še posebej če je čas uporabe praktično neomejen. Pomembno je, da je uporaba elektronskih naprav načrtovana in da poteka pod vašim nadzorom, pri čemer naj bo maksimalen čas dnevne uporabe prilagojen priporočilom za posamezne starostne skupine. Obenem poskrbite, da otrok ne bo samo pasivni opazovalec; med ogledom videoposnetka mu lahko na primer postavljate vprašanja, povezana z dogajanjem na zaslonu. S tem se bo krepila njegova ekspresivna jezikovna zmožnost. Ni torej potrebe po popolnem demoniziranju zaslonov, vendar je vsekakor nujna previdnost.
