Podočnjake običajno povezujemo z utrujenostjo oziroma nenaspanostjo. Drži sicer, da so ena od najpogostejših posledic noči brez (kakovostnega) spanca prav podočnjaki, vendar to ne pomeni, da so podočnjaki nujno povezani s pomanjkanjem spanja. Pogosto gre za kompleksen splet genetike, naravnih fizioloških sprememb in naših vsakodnevnih navad …
Koža pod očmi je nadpovprečno tanka in občutljiva
Najverjetneje ste že opazili, da je koža v neposredni okolici vaših oči precej tanjša od kože na drugih predelih obraza (povprečna debelina kože okoli oči je samo 0,5 mm, povprečna debelina kože na drugih delih obraza pa 2 mm). Koža okoli oči je posledično precej bolj občutljiva in nagnjena k pospešeni izgubi elastičnosti. Pogosto lahko prav na predelu okoli oči opazimo tudi prve gubice. S staranjem postanejo drobne žilice okoli naših oči precej izrazitejše, podobno pa velja tudi za hiperpigmentacijo. Obenem pa postajajo očitnejše tudi rahle udrtine pod očmi.
Povezava med pomanjkanjem spanja, kortizolom in podočnjaki
Ko smo utrujeni ali pod stresom, začne naše telo sproščati večje količine kortizola – t. i. steroidnega stresnega hormona. Besedo kortizol pogosto spremljajo negativne konotacije, vendar je zmerna količina tega hormona v telesu v resnici koristna. Prav kortizol ima na primer pomembne zasluge pri tem, da smo čez dan zbrani in zmožni hitrih reakcij, če je to potrebno (na primer med vožnjo). Če se spopadate z resnejšim pomanjkanjem spanja, poskuša telo težavo nevtralizirati s sproščanjem dodatnega kortizola, kar lahko med drugim prispeva k pojavu izrazitih temnih kolobarjev pod oči. Kortizol lahko namreč prispeva k povečanju volumna krvi, posledično pa postanejo naše žile zadebeljene – vključno z žilicami neposredno pod očmi. Seveda pa je učinek odvisen od barve oziroma od odtenka vaše kože. Če ste zelo bledi, bo zadebelitev žilic precej očitnejša, po drugi strani pa so žilice pri ljudeh s temnejšo kožo bistveno manj opazne. Poleg tega pa je za osebe s svetlejšo poltjo značilen izrazitejši kontrast med podočnjaki in preostalo kožo na obrazu.
Permanentni podočnjaki kot posledica genetskih dejavnikov
K podočnjakom lahko prispevajo tudi genetski dejavniki. Eden od njih je seveda tudi barva vaše polti, poleg tega pa so lahko podočnjaki povezani tudi s t. i. periorbitalno hiperpigmentacijo. Gre za posebno vrsto podočnjakov, ki so neodvisni od tega, kako spočiti oziroma utrujeni ste. Podočnjaki so v tem primeru stalnica, kar pomeni, da se jih je zelo težko znebiti. Periorbitalna hiperpigmentacija je sicer v veliki meri odvisna od genetike, vendar lahko nanjo vplivajo tudi določene slabe navade …
Če imate pogosto težave s podočnjaki, je prvi korak vsekakor razmislek o vaših spalnih navadah in o možnih spremembah. V primeru, da ugotovite, da podočnjaki najverjetneje niso povezani z utrujenostjo oziroma s pomanjkanjem spanja, pa je smiselno preučiti tudi druge navade, ki bi lahko prispevale k težavi. Podočnjaki so lahko na primer povezani s čezmernim vnosom soli, posebej če jih spremlja tudi zabuhlost. Za podočnjake je lahko poleg tega krivo tudi kajenje in pogosto uživanje alkohola. Raziskovalci pa so odkrili tudi korelacijo med periorbitalno hiperpigmentacijo ter pogosto uporabo kozmetike in drgnjenjem oči, ki naj bi imelo podoben vpliv kot staranje.
Izrazitejši podočnjaki kot naravna posledica staranja
Koža okoli oči, ki je že v osnovi precej tanka, postaja z leti še tanjša in s tem bolj transparentna, kar je posledica redukcije maščobnih celic. Tudi če žilice pod očmi niso zadebeljene zaradi presežka kortizola, jih je precej lažje opaziti. Poleg tega se koža na predelu pod očmi zaradi izgubljanja elastičnosti rahlo povesi, predel pa postane s tem bolj osenčen, kar poskrbi za učinek temnih kolobarjev. Starejši ko smo, večja je torej verjetnost za težave s podočnjaki.
Preberite tudi: Rešite se težav s podočnjaki in otečenih oči