Ključni poudarki:
- Naravna zaščita kože vključuje postopno sončenje, mehanske UV-filtre in negovalna rastlinska olja.
- Opekline lahko učinkovito blažimo s šentjanževko, sivkinim hidrolatom in gelom aloe vere.
- Šentjanževo olje pripravimo z maceracijo svežih cvetov v kakovostnem rastlinskem olju – idealno za večerno nego.
Koža je naš največji in tudi zelo kompleksen organ s kopico nalog. Ena izmed njih je tudi ustvarjanje vitamina D, ki je bistven za zdrave kosti in naš imunski sistem. Poleti običajno slečemo odvečna oblačila in kožo izpostavimo soncu, vetru, morski vodi, pikom žuželk, grmovju v gozdu. Kako se sonca lotite vi? Se mažete z zaščitnim faktorjem 50, si pridelate opekline ali kaj tretjega? Danes bomo raziskali, kako lahko na naraven način in s kakovostnimi doma izdelanimi pripravki negujemo kožo in lase med poletjem in kaj se lahko znajde v »aromaterapevtovi malhi za poletne dni«.
Sončenje
Glede izpostavljanja soncu v današnjem svetu nimamo več enotne resnice, saj na vsakem koraku poslušamo, kako nevarno je sonce – povzročalo naj bi kožnega raka, alergije in podobno. Nasprotno od tega je bilo do leta 1950 izpostavljanje sončnim žarkom (oziroma helioterapija) koristna in priznana metoda zdravljenja, ki so jo priporočali pri vrsti kožnih obolenj (aknah, psoriazi, razjedah), revmi, šibkem zdravju, depresiji, bipolarni motnji. Lepo. A kaj, ko po drugi strani vemo tudi, da čezmerno izpostavljanje soncu povzroča poškodbe kože in čezmerno staranje kože.
Helioterapija ima odgovor, in sicer je to natančno predpisan »protokol sončenja«. Po dolgi zimi, ko naša koža ni bila izpostavljena soncu, se moramo na sončne žarke šele počasi privajati: prvi dan naj bi nastavljali soncu le spodnji del nog, in še to le pet minut, naslednji dan spet pet minut in vključimo še goleni, nato povečujemo izpostavljene dele telesa in čas izpostavljenosti. Na ta način se naša koža počasi privaja na sončne žarke. Če vas ta tematika zanima, poiščite prispevke nemškega zdravnika Alexandra Wunscha, ki raziskuje zgodovino in principe helioterapije.
V današnjem hitrem tempu po navadi iščemo tudi hitre rešitve in ena izmed njih so tudi kreme za sončenje s kemijskimi UV-filtri. Na tem mestu morda le opomba, da ni vse zlato, kar se sveti, in da poiščite tehtne informacije o tem, kako različni kemijski UV-filtri delujejo na vaše telo in tudi na ekosistem v celoti. Na pacifiškem otočju Palau bodo prihodnje leto prepovedali za koralne grebene strupene kreme za sončenje. Vlada je tako sprejela zakon, ki omejuje prodajo in uporabo krem, ki vsebujejo deset najbolj toksičnih kemikalij, in za kršitelje zakon predvideva globo v višini 875 evrov.
Če se želite na sonce privajati na bolj naraven način, imate na voljo nekaj alternativ:
- sončenje po etapah in zavedanje o tem, kdaj imate sonca dovolj in potrebujete senco (kot to zelo dobro vedo živali, na primer mačke);
- uporaba pokrival, oblačil, rut, senčnikov;
- nakup kakovostnih zaščitnih sredstev z mehanskimi UV-filtri (titanov dioksid in cinkov oksid – ne v obliki nanodelcev);
- uporaba nerafiniranih maščob, ki imajo zelo blago zaščito pred sončnimi žarki (avokadovo, olivno, sezamovo ali jojobino olje, kakavovo in karitejevo maslo). Gre bolj za nego kože kot za zaščito. Opomba: po spletu krožijo netočne informacije o olju malinovih pešk, ki naj bi imelo zaščitni faktor 30. Kot zagotavljajo strokovnjaki in avtorji knjige »Sodobna kozmetika«, to žal ni res; olja malinovih pešk naj celo sploh ne bi uporabljali čez dan.
Opekline
Če smo kljub vsej previdnosti dobili kožne opekline, imamo v zeliščni lekarni veliko pomočnikov.
- Namažemo se z izlužnino šentjanževke, v katero smo dodali nekaj kapljic eteričnega olja sivke.
- Popršimo se s hidrolatom prave sivke, rmana ali smilja.
- Za regeneracijo kože bo dobro poskrbel tudi gel aloe vere.
Bonus: priprava izlužnine šentjanževke
Šentjanževka (Hypericum perforatum) spada med rastline, katerih uporaba je v naših krajih zelo stara, v ljudski tradiciji se pojavlja pod imeni: Jezusova kri, roža svetega Janeza, rumena naniknica, grilavec in podobno. Od nekdaj med ljudmi krožijo zgodbe, da šentjanževka odganja zle uroke, varuje hišo pred strelo, pomaga pri iskanju vodnih izvirov ali celo ljubimca ali ljubimke. To naj bi delovalo bolje, če si daš cvet v čevelj.
Krščanska legenda pravi, da naj bi rastlina zrasla iz kapelj krvi Janeza Krstnika. V Sloveniji jo večinoma uporabljamo za celjenje opeklin, ran, turov in razjed. V Nemčiji je zelo razširjena uporaba šentjanževke za lajšanje depresije (v obliki visoko koncentriranih kapsul za oralno uživanje). Zanimivo je, da rod Hypericum obsega skoraj 400 vrst, a le vrsto Hypericum perforatum uporabljamo v medicinske namene. Pri nas samoniklo raste marsikje, večinoma na prisojnih legah. Ima zlato rumene cvetove, in ko jih zmečkamo med prsti, pustijo rdečo barvo.
Ena izmed najpomembnejših učinkovin je hipericin. Količina zdravilnih učinkovin je največja v cvetovih in popkih. Šentjanževko lahko uporabljamo dermalno ali oralno, lahko jo sušimo in pijemo kot čaj, iz nje izdelujemo alkoholne tinkture ali jo maceriramo v hladno stisnjenem olju. Tokrat se posvečamo maceriranju in uporabi za zdravljenje opeklin.
Maceriranje oziroma izluževanje pomeni, da rastline vložimo v kozarec, prelijemo z maščobnim oljem (na primer olivnim), pustimo približno en mesec na zmernem soncu, nato precedimo in olje vlijemo v temne stekleničke. Kot osnovo uporabimo olivno, sezamovo, jojobino, sončnično ali katero drugo stabilnejše olje. Ne uporabljajmo olj, ki hitro oksidirajo: svetlinovo, šipkovo, konopljino in podobno.
Voda pa je tisto, česar v našem pripravku ne sme biti, kar je težko, saj moramo v primeru šentjanževke uporabiti sveže cvetove (naberimo jih na suh sončen dan). Za vsak primer lahko v prvih dneh kozarec zapremo le z gazo, da odvečna vlaga izhlapi. Nikdar ne pustite šentjanževke v olju predolgo. Idealna je takrat, ko dobi živo rdečo barvo.
Šentjanževo olje uporabljajte za večerno nego kože po sončenju. Učinek boste še povečali, če v 100 ml dodate 10 kapelj eteričnega olja prave sivke (Lavandula angustifolia), ki ravno tako zdravi opekline. Dodate lahko tudi kakšno kapljo eteričnega olja smilja ali kadilne bosvelije. S šentjanževko velja previdnost: je fototoksična, kar pomeni, da poveča občutljivost vaše kože za sončne žarke (podobno kot eterično olje bergamotke), zato olja ne nanašamo pred izpostavljanjem soncu. Cvetove šentjanževke nabirajte skrbno in z mislijo na prihodnje rodove: s škarjicami, največ polovico cvetov na posamezni rastlini, in z veliko mero hvaležnosti. Zdaj pa kar pogumno na delo!
Nega las
Mnoge dolgolaske (še posebej tiste s skodranimi lasmi) pogosto tarnajo, da jim poletna kombinacija sonca in morske vode popolnoma uniči lase. Če se lahko vsaj na počitnicah prepustite robinzonski energiji (in čare civilizacije pustite doma), potem obvezno vzemite s seboj tudi naravne pripravke za nego las. Na morju si lahko privoščite oblogo za lase s kakovostnim olivnim oljem ali pa si posebej za to priložnost izdelate hranljivo masko za lase.
Izvrstno se obnesejo deviška kokosova maščoba, avokadovo, ricinusovo, arganovo ali sezamovo olje. Takšno maščobno oblogo lahko pustite na laseh več ur. Ali pa kar vse počitnice, če ste bolj divjesrčne in bosonoge sorte. Mnogim skodrancem zelo dobro dene tudi mazilo iz naštetih maščob – z majhnim odstotkom dodatka čebeljega voska (10 %). Pa lepe počitnice!
