0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Dom & EnergijaGradnjaVse o dimnikih ‒ prezrtem delu sistema za ogrevanje

Vse o dimnikih ‒ prezrtem delu sistema za ogrevanje

MORDA VAS ZANIMA

Pred začetkom ogrevalne sezone je pravi čas, da se posvetimo dimniku, ki spada med najbolj prezrte elemente hiše. Delujoč dimnik mora prenesti vse obremenitve visokih temperatur, kislin, vremenskih vplivov, kondenzacije in čiščenja. Težave – največkrat rešljive le s popravljanjem – se lahko začnejo še pred vselitvijo. Prispevek bo pomagal razjasniti dileme novograditeljem in vsem, ki morajo sanirati dimnik ali se odločajo za menjavo energenta. Žal v praksi še vedno veliko (samo)graditeljev postavi v hišo neprimeren dimnik brez upoštevanja natančno opredeljenih parametrov, ki bistveno vplivajo na izbor.

- Oglas -

Izbira pravega dimnika

Z razvojem kurilnih naprav, uporabo različnih goriv in želja po visokih izkoristkih se razvijajo tudi dimniki. Od klasičnega zidanega do kovinskih, šamotnih, plastičnih, steklenih dimnikov itd. Zato je izbira dimnika (premer, višina, položaj v zgradbi in material) odvisna od uporabljenega energenta, temperaturnega režima ogrevanja (nizko ali visoko temperaturno) in moči kotla. Moč kotla določa projekt, odvisna pa je od potrebnega volumna (ne m2 in števila sob) ogrevanja in TOPLOTNIH IZGUB na obodnih stenah, strehi (stropu) in tlaku.

Menjava dimnika

Velja pravilo, da je potrebno pri zamenjavi starega kotla s sodobnim na olje, plin ali biomaso preveriti kondicijo in premer obstoječega dimnika in ga po potrebi zamenjati. V kolikor je še v dobrem stanju, ga lahko z vstavitvijo ustrezne dimniške tuljave prilagodimo. Dimnik mora – ne glede na izvedbo, material, vrsto kurilne naprave in lokacijo vgradnje – opravljati svojo funkcijo. Poleg tega moramo izbrati neoporečnega z vidika požarne varnosti ter varovanja zdravja in okolja. Izvedba mora biti takšna, da ga je možno pregledovati, vzdrževati in čistiti.

Dimnikar

Vprašanja za izbiro pravega dimnika

Optimalni dimnik je določen v projektu. Pri spremembi načrta ali obnovi ogrevalnega sistema si mora investitor pred postavitvijo dimnika nujno odgovoriti na sledeča vprašanja:

- Oglas -
  • Kateri (nizko ali visoko) temperaturni sistem centralnega ogrevanja bo vgradil?
  • Kakšna bo največja in najmanjša toplotna moč, izkoristek kotla in vsebnost CO2 v dimnih plinih?
  • Kakšne bodo temperature dimnih plinov pri največji in najmanjši toplotni moči?
  • Kateri energent bo uporabljal (lahko kurilno olje, plin, biomaso) in vrsto gorilnika?
  • Kje bo instaliran kotel CK in kje dimnik (v stavbi ali zunaj nje?
  • Kako bo ogreval sanitarno vodo?
  • Koliko prostornine (v m3) bo resnično ogreval?
  • S kakšno debelino bo izoliral obodne stene, zadnjo ploščo ali streho ter tla proti raščenemu terenu?
  • Kako energetsko učinkovita okna in zunanja vrata bo vgradil?

Žalostna praksa

Na žalost, večine teh podatkov (razen nazivne toplotne moči) proizvajalci ne podajajo. Zato je izbira dimniške izvedbe in dimenzij dimnika prepuščena kar prodajalcu ali domačemu zidarju. Posledice takih odločitev lahko povzročajo težave z odvodom dimnih plinov, slabim zgorevanjem goriva, slabim izkoristkom naprave in s tem večjo rabo goriva. Ob tem je vprašljiva tudi požarna in sanitarna varnost.

Prava pot

Ko si investitor odgovori na vsa zastavljena vprašanja, gre do projektanta strojnih instalacij, ki mu bo naredil celovit in s hišo usklajen načrt z vsemi potrebnimi izračuni, vključno z dimenzijo in materialom dimnika. Slabša (a še sprejemljiv)a možnost je izbor enega od proizvajalcev (ne prodajalcev) kotlov. Vsa pomembnejša podjetja imajo oddelke za tehnično pomoč kupcem, pri manjših pa je to običajno lastnik. Na podlagi izraženih potreb bodo svetovali optimalen kotel in vse ostale elemente, vključno z dimnikom. Isti postopek velja pri vseh energetskih spremembah v hiši in menjavi energenta. V teh primerih je potrebno praviloma vedno zmanjšati moč kotla, razlog za to pa je preprost. Naloga kotla CK je, da proizvede toliko energije, kolikor je »zbeži« skozi zunanji ovoj stavbe (stene, tla, strop ali streha). Z vsemi toplotno energetskimi izboljšavami zmanjšujemo izgube, zato je potrebno manjšati tudi moč kotla. Ta je namreč v novih razmerah manj obremenjen.

Zahteve energentov

Vsak od energentov ima svoje specifične potrebe, ki jim je potrebno slediti tudi s premerom dimnika in materialom dimniške cevi. Pri trdnem gorivu se temperatura dimnih plinov giblje med 160 in 300°C, pri tekočem gorivu med 160 in 240°C. Pri kurilnih napravah na plin, ki ne vsebujejo žvepla, je lahko spodnja temperatura dimnih plinov na izstopu iz kurilne naprave tudi pod 160°C. Za nekondezacijske kurilne naprave je ta meja 55‒80°C. Spodnja meja je postavljena zaradi preprečitve kondenzacije žveplene kisline v kurilni napravi, zgornja pa z energetskega in ekološkega vidika.

Kondenz v tuljavi

Intenziteta ohlajanja je med segrevanjem odvisna od vrste in mase dimnika oziroma tuljave (debeline sten, preseka), notranje hrapavosti tuljave in hitrosti dimnih plinov. Zato imamo pri sodobnih nizkotemperaturnih napravah težave s segrevanjem dimnika nad temperaturo kondenzacije vlage, če je dimnik zidan. Majhen toplotni tok ga ne more segreti nad temperaturo kondenzacije. Če dimnik ni odporen proti vlagi, se zaradi kondenzacije poškoduje. Ta problem je še izrazitejši, če ogrevamo s plinom.

- Oglas -

Toplotne izgube dimnika

Te niso zanemarljive, saj nam masivna tuljava »ukrade« kar nekaj kWh. Dimnik, zidan iz dvojne opeke, porabi za ogrevanje tuljave 19 kWh na 1 m2 površine dimniške tuljave, enojno zidan 9 kWh/m2, dimnik s 3 cm debelo šamotno tuljavo 2,8 kWh/m2, s kovinsko 2 mm debelo tuljavo 0,38 kWh/m2, z 0,4 mm debelo kovinsko tuljavo samo 0,075 kWh/m2 ali 75 Wh/m2. Tako dvojno zidani dimnik porabi kar 250-krat več energije kot kovinski z 0,4 mm debelo steno. Enojno zidan dimnik visok približno 10 m, ima maso 5000 kg, medtem ko je masa kovinske dimniške tuljave manj kot 50 kg. To pomeni 100-krat manjše toplotne izgube dimnika.

NAJNOVEJŠE