Veganstvo lahko reši pred smrtjo 8,1 milijona ljudi letno

V nedavni študiji na univerzi Oxford so ugotovili, da bi do leta 2050 preprečili smrt več milijonov ljudi, če bi jedli manj mesa in več sadja in zelenjave. Poleg tega bi se planet segreval bistveno počasneje, prihranili pa bi tudi milijarde dolarjev, ki jih zdaj namenjajo zdravstvu in skrbi za podnebne spremembe. Najverjetneje hrane živalskega izvora niste pripravljeni črtati iz jedilnika, vendar ne morete oporekati znanstveno potrjenim koristim, ki bi jih takšna sprememba prinesla tako za vaše zdravje kot tudi za živali in nenazadnje za okolje.

Veganstvo

Manj globalnega onesnaženja ozračja

Že leta 2011 je OZN objavila poročilo, ki razkriva, da je veganska prehrana najboljši način za preprečevanje globalnega onesnaževanja ozračja in upočasnitev podnebnih sprememb, zdaj pa temu pritjuje še raziskava univerze Oxford. Raziskava je prva, ki vključuje vpliv veganske prehrane tako na posameznikovo zdravje kot tudi na naš planet. Marco Springmann, ki se na Oxfordu ukvarja z našo hrano v prihodnosti, je dejal: ” Ne pričakujemo, da bodo vsi postali vegani, vendar vpliva prehrane na podnebne spremembe ne moremo zanemariti. Problem bo nemogoče rešiti samo s tehnološkimi spremembami. Odločitev za okolju bolj zdrav način prehranjevanja bi bil nujen in velik korak v pravo smer.”

Do leta 20500 bi lahko v zdravstvu prihranili vsaj 700 milijard dolarjev

V raziskavo so bile vključene štiri različne diete: običajno prehranjevanje, kakršno velja za večino ljudi, nato takšno, ki sledi svetovnim smernicam, ki priporočajo manjšo količino sadja in zelenjave, pa tudi omejitev rdečega mesa, nazadnje pa še vegetarijanski in veganski način prehranjevanja. Raziskovalci so na podlagi študije ugotovili, da bi z upoštevanjem načina prehranjevanja, ki sledi trenutnim smernicam, do leta 2050 rešili 5,1 milijon ljudi na leto, medtem ko bi z veganskim prehranjevanjem, ko bi se ljudje odpovedali tudi jajcem in mleku, beležili 8,1 milijon manj človeških smrti letno. Kar zadeva podnebne spremembe, so zaključili, da bi upoštevanje trenutnih smernic zmanjšalo škodljive emisije v ozračje za 29 %, vegetarijanska prehrana za 63 ter veganska za 70 %. Poleg tega bi lahko v zdravstvu prihranili vsaj 700 milijard dolarjev.

V Latinski Ameriki najbolj nagnjeni k debelosti

V izsledkih raziskave so bile upoštevane tudi geografske in regionalne razlike. Na vzhodu Azije ter v Zahodni in Latinski Ameriki bi bilo na primer zmanjšano uživanje mesa najbolj koristno, saj ga zaužijejo največ. Ugotovljeno je bilo, da je bil najpomembnejši dejavnik zmanjšanja števila smrti letno na vzhodu Azije in v nekaterih delih Afrike ravno povečano uživanje sadja in zelenjave. Zmanjšan vnos kalorij v prej omenjenih regijah in bolj zdravo prehranjevanje z večjim delom sadja in zelenjave bi pripomogla k daljši življenjski dobi, znano je namreč, da so prebivalci Latinske Amerike bolj kot vsi ostali nagnjeni k debelosti.

Uživati bi morali vsaj 56 % manj mesa

Za dosego optimalnih rezultatov bi bilo zadovoljivo že, če bi vsi uživali vsaj 25 % več sadja in zelenjave, medtem ko bi morali začeti uživati vsaj 56 % manj mesa, so sklenili raziskovalci z Oxforda. Poleg tega bi bilo potrebno v povprečju zmanjšati tudi kaloričnost naših obrokov približno za 15 kalorij. Na rastlinski prehrani bi to ne bil problem, še dodajajo, saj je bogata z vlakninami, minerali in vitamini, ki telesu nudijo vse potrebne hranilne snovi in ga nasitijo.

Živinoreja je največji onesnaževalec ozračja

Ne samo, da bi bila odločitev za veganstvo dobra za živali in za naše zdravje, tudi za planet bi bila to najboljša ali morda edina rešitev. Naraščanje škodljivih emisij v ozračju je posledica množične živinoreje, v klavnicah po svetu vsako sekundo umre 3000 živali, debelost in splošno slabo zdravstveno stanje ljudi je v porastu, ni naključje, da je rak bolezen 21. stoletja. Naše babice in dedki so uživali neprimerno več rastlinske prehrane in manj mesa, ki pa ni bilo polno antibiotikov in rastnih hormonov, medtem ko je danes prisotnost obojega v mesu že pravilo. Čas je, da prevzamemo odgovornost in razmislimo, kako naprej.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.
  • Šamolin

    V pripravi je zakon s katerim bi veganom dvignili obvezno delovno dobo :)

  • Barbara

    … lahko reši smrti (ne pred smrtjo – se lahko narobe razume in je hkrati manj lepo, ker se čuti, da gre za “neposredno” prevajanje). Super bi bilo pripisati še referenco (povezavo na raziskavo, o kateri je govora). Vse dobro Barbara