Prijava
Pogosta izpostavljenost onesnaženemu zraku, ki je v veliki meri povezana z življenjem na območju z gostim prometom, ima lahko seveda izjemno negativen vpliv na zdravje. Pri tem se običajno omenjajo predvsem težave z dihali oziroma različni vidiki »telesnega zdravja«, vendar je lahko onesnažen zrak zelo problematičen tudi za naše duševno zdravje in počutje. To je potrdila tudi raziskava strokovnjakov z londonske fakultete King’s College, objavljena v reviji Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology. Raziskovalci pod vodstvom dr. Ioannisa Bakolisa so namreč ugotovili, da je izpostavljenost določenim delcem povezana s povečano nevarnostjo za različne težave z duševnim zdravjem, med drugim celo s povečano nevarnostjo za psihozo. Že rahlo poslabšanje kakovosti zraka ima lahko vse prej kot zanemarljive posledice …
Raziskava je potekala na območju Londona z nadpovprečno onesnaženim zrakom
Raziskovalci so preučevali duševno zdravje prebivalcev jugovzhodnega dela Londona, ki velja za eno od najbolj onesnaženih območij v celotni Veliki Britaniji. Pri tem so ugotovili, da je bilo povečanje števila škodljivih delcev, manjših od 2,5 mikrometra, ter količine dušikovega dioksida in drugih oksidov povezano z občutnim povečanjem tveganja za različne psihiatrične diagnoze. Tveganje se je namreč povečalo za 18–39 odstotkov. Obenem je bila odkrita korelacija med povečanjem števila delcev, manjših od 10 mikrometrov, in povečanim tveganjem za psihotično epizodo. Verjetnost se je tu povečala za kar 33 odstotkov. Raziskava je sicer postregla z novimi zaskrbljujočimi številkami, vendar splošne ugotovitve niso nekaj povsem novega. Strokovnjaki namreč že kar nekaj časa opozarjajo na vpliv onesnaženega zraka na duševno zdravje, ki običajno ni deležen pozornosti, ki si jo zasluži.
Korelacija je bila očitna tudi po upoštevanju drugih dejavnikov tveganja
Dušikov dioksid, ki naj bi bil v prevelikih koncentracijah ena od snovi, ki so lahko še posebej problematične za duševno zdravje, lahko najdemo predvsem v izpušnih plinih vozil z dizelskim motorjem (deloma pa je lahko kriva tudi uporaba plina pri kuhanju). Nevarni mikrodelci pa so običajno posledica postopne obrabe pnevmatik in zavor. Tako se zdi skorajda samoumevno, da so raziskovalci zaznali občutne razlike med območji z manj in območji z več prometa. Sama raziskava je sicer med drugim vključevala anketiranje prebivalcev jugovzhodnega Londona, pri analizi zbranih podatkov pa so strokovnjaki upoštevali različne spremenljivke (starost anketirancev, morebitno kajenje, pogostost uživanja alkoholnih pijač, količina telesne aktivnosti, socioekonomski položaj itn.).
Marsikje je zrak še precej bolj onesnažen …
Posebej zaskrbljujoče je, da lahko k občutnemu povečanju nevarnosti za duševne motnje prispevajo vrednosti, ki z vidika trenutnih omejitev oziroma ciljev pravzaprav niti niso tako visoke. Ni šlo torej za »ekstremno onesnažen zrak«, kar pomeni, da so lahko vplivi na duševno zdravje še precej večji oziroma pogubnejši. Podobno pa velja za druge negativne posledice, povezane z onesnaženim zrakom. Ne nazadnje so raziskovalci pred nedavnim ugotovili, da naj bi bila pogosta izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana celo večjim tveganjem za resnejši potek covida-19.
Zajezitev prometa na urbanih območij kot preventivni ukrep za zaščito duševnega zdravja
Pri razmišljanju o preventivnih ukrepih za zajezitev »pandemije duševnih bolezni«, ki je značilna za 21. stoletje, bo treba torej vsekakor upoštevati tudi vpliv onesnaženega zraka. Avtorji študije so prepričani, da je tudi zaradi duševnega zdravja prebivalcev urbanih območij pomembno širjenje območij, zaprtih za motorna vozila. Po njihovem mnenju je obenem izjemno pomemben učinkovit javni prevoz, seveda pa ne smemo pozabiti niti na opuščanje vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem z notranjim izgorevanjem oziroma na zamenjavo tovrstnih vozil z zdravju – in okolju – prijaznejšimi možnostmi, kot so električna vozila.
