0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaV Evropi vsak tretji mladostnik čezmerno hranjen

V Evropi vsak tretji mladostnik čezmerno hranjen

MORDA VAS ZANIMA

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bilo predstavljeno na evropskem kongresu o debelosti na Portugalskem, kaže, da število debelih mladostnikov po Evropi še vedno narašča.

- Oglas -

Otroška debelost povečuje tveganje za stigmatizacijo

Otroška debelost velja za enega izmed najbolj resnih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi  večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji. Gre za resne posledice, saj približno štirje od petih mladostnikov, ki so postali debelih, ne bodo več uspeli shujšati. S tem se le povečuje tveganje za zdravje in stigmatizacijo. Znajdejo se lahko v krogu omejene socialne mobilnost in medgeneracijskem krogu revščine in bolezni. Neenakosti so še posebej vidne pri debelosti, saj je ta izrazitejša pri mlajših mladostnikih, fantih in tistih, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem.

Slovenija zaustavila trend

»Kljub vztrajnim prizadevanjem v boju proti debelosti, se še vedno ocenjuje, da je v Evropi vsak tretji mladostnik čezmerno hranjen ali debel. Najvišje deleže najdemo v južnoevropskih in sredozemskih državah. Še posebej zaskrbljujoče je, da je epidemija v porastu v vzhodnoevropskih državah, kjer podatki v preteklosti niso bili tako pereči,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da na prehranske odločitve vplivajo številni dejavniki: » npr. možnosti v okolju kot posameznikove osebne izbire. Največjo vlogo pri tem imajo podporna okolja. Pa naj gre za ponudbo hrane v trgovinah, za oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane v različnih medijih in na družabnih omrežjih, ponudbo igračk ob prehranskih proizvodih, oglasi na spletu v obliki video igric in podobno.«

- Oglas -

Slovenija je ena redkih držav na tem področju, ki ji je z aktivno politiko po letu 2010 uspelo zaustaviti ta trend. Slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje  redno zajtrkujejo in vse manj je tistih, ki prepogosto uživajo sladkane pijače, je pokazala raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC 2014). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zaznali, da se je prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Kot poudarjajo je še vedno zaskrbljujoče, da je zelenjava še vedno nepriljubljena in da malo več kot tretjina mladostnikov pije energijske pijače.

Kljub spodbudnim rezultatom pa na NIJZ opozarjajo, da se ne smemo prehitro zadovoljiti: » Še vedno ima petina deklet in četrtina fantov telesno težo večjo od priporočene, zato imamo še veliko priložnosti, da izboljšamo uspešno in dopolnjujoče se ukrepe šolstva, zdravstva, kmetijstva, sociale, gospodarstva in drugih sektorjev. Ti so prvič skupaj opredeljeni v novi Resoluciji o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki pod sloganom „Dober tek, Slovenija“, nadgrajuje prejšnjo in v boju proti debelosti prvič združuje ukrepe, vezane tako na prehrano kot telesno dejavnost, skozi vseživljenjski pristop, zato lahko pričakujemo, da se bo problem otroške debelosti v Sloveniji ob njenem uspešnem izvajanju še zmanjševal.«

NAJNOVEJŠE