Kadar se odločimo, da bomo zdravstveno težavo reševali s pomočjo rastlin, je zelo pomembno, da imamo ustrezno strokovno znanje o določeni rastlini in bolezni, da si ne naredimo več škode kot koristi. To znanje nam bo zelo koristilo, da si bomo lahko tudi sami pripravili različne zeliščne pripravke za določene zdravstvene težave in da bomo čim bolj izkoristili potencial zdravilnih učinkovin v rastlinah. Preverite nekaj osnovnih nasvetov o tem, na kaj morate biti pozorni pri nabiranju, shranjevanju, pripravi in zaužitju, da bodo imele zdravilne rastline kar največ blagodejnih učinkov na vaše zdravje.
Modrosti naših babic so dobrodošla pomoč
Ljudje pogosto pomislimo tudi na starodavne recepte naših babic, da bi si z njihovimi nasveti in modrostmi lajšali zdravstvene težave. Njihova ljudska uporaba je preizkušena in se prenaša iz roda v rod, seveda pa to znanje znanstveniki dandanes še nadgrajujejo in nam omogočajo še podrobnejšo sestavo učinkovin oziroma vpogled v delovanje posameznih rastlin na določeno bolezen.
Poudariti moramo, da je uradna medicina še vedno v ospredju, določena zelišča pa so nam le v pomoč. Kadar se odločamo za lajšanje zdravstvenih težav z določenimi rastlinami, moramo upoštevati nekatere zakonitosti, ki vplivajo na to, da bo zelišče bolj zdravo in kakovostno, da jih bomo lahko nato brezskrbno pripravljali.
Ne zanemarjajte pomoči narave
Od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni nam narava s svojimi rastlinami ponuja pomoč , zato je nikar ne zanemarjajmo. Po prve spomladanske zdravilne rastline – trobentice, pljučnik, lapuh,regrat – se odpravimo daleč stran od cest, tovarn in škropljenih polj. Nabirajmo zdrave in čvrste rastline, predvsem pa jih moramo dobro prepoznati v naravi. Tako divje rastoče rastline vsebujejo največ zdravilnih učinkovin.
Upoštevajte setveni koledar
Še kakovostnejše rezultate zdravilnih učinkovin rastlin dobimo, če upoštevamo setveni koledar, ker ima vpliv lune zelo velik učinek na vsako živo bitje. V setvenem koledarju je označen optimalni čas za nabiranje določenega dela rastline (cvet,list, steblo,plod, korenina).Tako se sorazmerno na lunine mene pojavlja določena količina sokov v določenem delu rastline in ob upoštevanju teh lahko v rastlini dosežemo optimalno količino sokov.
Pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih rastlin
Rastline navadno nabiramo v košare ali platnene vreče, ob prihodu domov pa jih moramo hitro pripraviti za sušenje. Običajno jih posušimo naravno, zelišča zvežemo v manjše šopke in jih razgrnemo v tankem sloju. Pri tem upoštevamo pravilo, da mora biti senčno in vetrovno, da iz rastlin izhlapi voda, rastline pa ohranijo lepo barvo in strukturo.
Navadno s prsti otipamo, kdaj so rastline primerno suhe, in ji nato primerno skladiščimo v steklene kozarce, ki jih opremimo z imenom rastline in datumom nabiranja. Tako skladiščene nas lahko čakajo tudi dve do tri leta, da pri določeni težavi posežemo po njih. Podobno lahko skozi vse leto nabiramo samo cvetove, liste, stebla, plodove ali korenine. Nadzemne dele navadno nabiramo, ko so že godni, medtem ko podzemne dele izkopavamo v času mirovanja.
Doma vzgojeni rastlini lahko namenimo več pozornosti in nege
Nekatera zelišča lahko gojimo tudi kar na domačem vrtu ali v cvetličnem lončku. Pravi užitek je, ko občudujemo rast rastline in njen vonj. Doma vzgojeni rastlini lahko namenimo več pozornosti in nege. Ob pobiranju smo lahko prepričani, da je zdrava, brez škodljivcev in plesni. Le takšna nam bo poleg svojih zdravilnih učinkovin vračala tudi nežno energijo, saj smo jo vzgojili sami.
Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu?
Ker vedno nimamo možnosti, da bi sami nabirali zelišča ali spremljali njihovo rast, se moramo včasih odločiti tudi za nakup. Pri tem moramo biti pazljivi predvsem na organoleptične lastnosti posušenega zelišča – na videz, barvo, vonj. Kadar te močno odstopajo od pričakovanih, je včasih bolje, da poiščemo rastlino pri drugem prodajalcu oziroma proizvajalcu.
Upoštevajte optimalen čas uživanja
Za dobro in učinkovito načelo izkoriščanja zeliščnih učinkovin bomo največ naredili sami, če bomo
strokovno podkovani o samem zelišču in njegovi pripravi. Poleg tega sami sebe najbolj poznamo in lahko ugotovimo, ali naj posežemo po določenih zeliščih ali ne. Vsekakor moramo upoštevati tudi priložena navodila in optimalni čas uživanja.
Čaj naj vsebuje do pet zelišč, ki se morajo dopolnjevati
Posušena zelišča navadno uporabljamo za pripravo čajev, kjer moramo biti previdni tako pri pripravi kot pri uporabi. Za nekatere velja pravilo, da jih le prelijemo, nekatere moramo zavreti, spet druge pa pripravimo z namakanjem.
Pri večini velja pravilo, da jih prelijemo z vročo vodo, pokrijemo za deset do petnajst minut, precedimo in, če je le možno, pijemo grenkega po požirkih približno 1–3 skodelice dnevno. Ko si pripravimo mešanico prevretka, naj ne bi uporabljali več kot pet zelišč hkrati, zelišča pa se morajo dopolnjevati.
Tinkture so učinkovitejše od čajnih napitkov
Poleg napitkov lahko iz zelišč pripravimo tinkture, ki so navadno bolj praktične in predvsem močnejše in učinkovitejše od čajnih napitkov. Temu je tako, ker je v alkoholu navadno več topnih učinkovin kot v vodi. Za tinkture navadno uporabljamo steklen kozarec, v katerega damo 200 gramov sveže rastline ali 100 gramov posušene in jo prelijemo z 9 decilitri žganja. Mešanico zapremo in jo postavimo na toplo ter občasno pretresemo. Po treh tednih jo skozi gazo precedimo in nalijemo v temno steklenico, ki je ne pozabimo označiti. Tinkture lahko razredčene z malo vode uživamo 2- do 3-krat dnevno.
Pri uživanju zeliščnih napitkov in tinktur pa moramo biti potrpežljivi, saj tu velja rek patra Simona Ašiča: »Ozdravljenje prihaja počasi, a gotovo. Ko pa pride, je temeljito!«