Suho sadje je več kot le sladkorna bomba

Zima je čas, ko je ponudba svežega in pisanega sadja manj raznolika. Zdrava alternativa je suho sadje, ki se mu mnogi izogibajo, ker vsebuje veliko sladkorja. A majhne količine suhega sadja so pravi zaklad vlaknin in antioksidantov. V suhem sadju so nekateri antioksidanti namreč v večjih količinah kot v svežem. Takšno sadje se ne pokvari in ga lahko brez skrbi vtaknete na dno nahrbtnika in torbice.

Suho sadje

Suho sadje in pazljivost pri nakupu

V trgovinah imate na voljo pestro paleto različnih vrst sadja. Bodite pazljivi, saj ima veliko takšnih izdelkov še dodan sladkor, najbolj pogosto denimo brusnice. Dodajanje sladkorja suhemu sadju je nepotrebno, takšno sadje je namreč po kalorični vrednosti in vsebnosti sladkorja že podobno sladkarijam.

Poleg tega bodite pozorni tudi na konzervanse, ki jih dodajo v tovrstne izdelke. Rumene marelice so tako velikokrat konzervirane z žveplom, nekatere vrste sadja pa lahko vsebujejo kalijev sorbat, ki pri mnogih povzroča prebavne težave. Najbolj priporočljivo je, da si ga pripravite kar sami.

Kako veste, kdaj je sadje suho?

Sadje si lahko še vedno posušite sami, morda imate v shrambi jabolka, ki jih boste težko porabili, preden zgnijejo. Sušite lahko vse vrste sadja, pred postopkom ga narežite na tanke rezine. Nekatero sadje lahko sušite kar celo – najbolj pogosto so to hruške. Pri sadju s koščicami je priporočljivo, da te odstranite, saj se bo sadje tako lažje posušilo. Priporočljivo je, da sadja ne olupite, saj ravno olupki vsebujejo ogromno dragocenih snovi.

Sadje lahko sušite v pečici ali pa v posebnih električnih sušilnikih, razporedite ga tako, da se čim manj dotika. Čas sušenja je odvisen od vrste sadja. Med sušenjem ga pregledujete, saj presušeno sadje običajno ni dobro. Sadje je suho takrat, ko je ob stiku s prsti še malce voljno, a ni znakov vlage. Shranite ga v temnem prostoru v zaprti posodi, da bo zaščiteno pred molji.

Pest na dan

Ker s sušenjem odstranimo vodo in ga skrčimo, morate biti pozorni na količino sadja, ki ga zaužijete. Suhega sadja naj bi pojedli približno 70 odstotkov manj kot svežega. Ko jeste grozdje, boste običajno pojedli celo skodelico, rozine pa so veliko manjše, zato morate biti pozorni, da s količino zdravega prigrizka ne pretiravate. Priporočena količina je približno pest suhega sadja na dan.

DELI
Anja Kralj
Novinarka, ki za vas piše in spremlja zanimive tematike ter aktualne dogodke.