Prijava
Tokrat navajamo nekaj najbolj pogostih sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki. Te sestavine pa so lahko človeku potencialno nevarne.
Mineralno olje, parafin ter vazelin: vse to so naftni proizvodi, ki prekrijejo kožo kot plastika. To pomeni, da zamašijo pore in omogočajo, da se pod njimi začno nabirati strupi, ki po navadi povzročijo dermatološke probleme. Poleg tega pa tudi pospešujejo staranje kože, v nekaterih primerih pa povzročajo tudi rakava obolenja.
Paraben se uporablja kot konzervans v kozmetični industriji. Po ocenah naj bi kar 13,200 kozmetičnih proizvodov vsebovalo parabene. Študije pa kažejo na njihovo povezavo z rakavimi obolenji, poleg tega pa škodujejo tudi hormonom.
Fenol (karbolna kislina): najdemo jo v veliko losijonih ter kremah, povzroči pa lahko kolaps obtočil, paralizo, krče, komo ter celo smrt zaradi problemov z dihali.
Propilen glikol: se v kozmetiki uporablja za vlaženje, ter pri eteričnih oljih. Dokazano je, da povzroča dermatitis, probleme z ledvicami ter jetri, nevaren pa je tudi kožnim celicam.
Akrilamid: po navadi vsebujejo razne kreme za roke in obraz, povezujejo pa ga z tumorji.
Natrijev lavrilsulfat (SLS): najdemo v proizvodih za čiščenje avtomobila, razmaščevalcih, čistilih za pomivanje garažnih tal … in v več kot 90% proizvodov za osebno higieno!! Omenjena spojina uniči kožno pregrado in tako z lahkoto prodre v notranjost kože. V kombinaciji z drugimi kemikalijami pa tvori nitrosamine, ki povzročajo rakava obolenja.
Toluen: je strupen in nevaren, saj ob zaužitju povzroči smrt. Poleg tega je nevaren tudi, če ga vdihujemo ali absorbiramo skozi kožo. Narejen je iz nafte oz. premogovega katrana, najdemo pa ga v veliko sntetičnih dišav. Kronična izpostavljenost pa je povezana z anemijo, okvarami ledvic in jeter, poškoduje pa lahko tudi fetus.
Dioksan: najdemo v spojinah kot so polisorbat, lauret, etoksilarni alkoholi, … Uporablja se v mnogih proizvodih za osebno higieno, po navadi pa vsebuje visoke koncentracije lahko vnetljive spojine 1,4-dioksan. Povezanost z rakavimi obolenji in dioksanom so prviš opazili leta 1965. Dioksan pa poškoduje tudi dihalne poti ter jetra. Pozor: dioksan je sintetični derivat kokosa, zato bodite pozorni na tovrstne izdelke.
